Na razpravi, namenjeni strokovnim razlagam družinskega zakonika, so se sogovorniki strinjali, da je zakonik dober korak naprej in da pomeni izboljšanje na tem področju. Prav Švabova je poudarila, da zakonodaja in politika vedno "capljata za vsakdanjim življenjem." Poudarila je, da zdajšnja ureditev marsikaj izpušča in je daleč stran od družbene realnosti. "Danes ni več enega samega prevladujočega modela družine, ampak imamo opraviti s celo vrsto novih družinskih oblik," je poudarila.

Utemeljila je, da se danes soočamo s številnimi novostmi, izpostavila pa prav starševstvo, ki ni biološko, a danes vedno bolj prisotno, družinski zakonik pa prinaša prav to razširjeno razumevanje.

"Danes starša nista le biološka mati in oče"
O tem, da danes starša nista le biološka mati in oče ter da je starševstvo precej bolj razširjen pojem, so se strinjali tudi drugi sogovorniki. Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo je dejala, da so že pred leti začeli govoriti o tem, da ljudje živijo nekaj, zakonodaja pa ureja nekaj drugega.

Zavirškova je šla še dlje in poudarila problem stigamtizacije družin, ki niso tradicionalne. Vprašala se je, zakaj je odnos med otrokom in staršem, ki ni biološki, a priori slabši.

Zaviršek: Prepoved telesnega kaznovanja je fantastična
S tem je mislila tudi na očitke, da bi ljudje na otroke, ki prihajajo iz istospolnih družin, gledali drugače. "Stigma je družbeno konstruirana, je stvar odraslih in od odraslih je odvisno, kako se bo gledalo na otroke, ki živijo v istospolnih družinah," je povedala na razpravi. Nadaljevala je: "Celoten družinski zakonik dregne v transgeneracijska mitska verovanja, povezana s krvjo, naravno podrejenostjo žensk in otrok." Zavirškovi se zdi dobro, da zakonik resno jemlje otroke kot subjekt pravic, prepoved telesnega kaznovanja otrok pa je označila kot fantastično.

Tudi sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak je razložila, da se zakonik prilagaja družbenim spremembam in da se zdaj ne govori več o roditeljski pravici, temveč o starševski oskrbi. "Vodilo je korist otroka, gre za pravice otrok vseh, ne glede na tip družine. Otroci, ki živijo v drugačnih tipih družine, niso v njih po lastni volji, in prav je, da jim država zagotovi pravice," je menila.

Še danes prejemajo več deset pripomb
Medtem pa je Kopač Mrakova nekaj besed namenila še pripombam, ki so jih na družinski zakonik prejeli med javno razpravo. Dobili so jih kar 240, in to z zelo različnih naslovov, in sicer od notarske zbornice do Amnesty Internationala in dveh političnih strank. Dodala je, da jih še danes prejemajo po 60 do 70 na dan, za pripombe na točko zakonika, ki bi istospolnim parom omogočil posvojitve pa dejala, da je bilo pripomb precej, tako za kot proti, a da jih niso upoštevali, ker niso bile strokovno argmuentirane.

Sicer pa so sogovorniki pozdravili tudi druge novosti zakonika, Švabova, denimo, izenačevanje zakonskih in zunajzakonski skupnosti ter hetero- in homoseksualnih zvez, spet v luči spremenjenih oblik skupnosti.