Na notranjem ministrstvu niso odgovorili na vprašanje, ali se je pritisk migrantov na Slovenijo morda že povečal, so pa poudarili, da bi se to, prek meje s Hrvaško, še posebej lahko zgodilo, če jih Italija, Grčija, Bolgarija, Madžarska in Romunija ne bodo več mogle sprejemati.

V tem primeru bo Slovenija obremenjena s t. i. pritiskom sekundarnih migracij znotraj EU-ja, ki bo nenadzorovan, so zapisali. Izpostavili pa so tudi Madžarsko, ki gradi ograjo na meji s Srbijo, kar bi lahko hitro imelo za posledico preusmeritev migracijskih poti prek Hrvaške v Slovenijo.

Načrt le za manjše število ljudi
Vlada je julija sicer sprejela načrt za zagotovitev nastanitve in oskrbe pri povečanem številu prosilcev za mednarodno zaščito. Načrt, ki je objavljen na spletu, predvideva, da bi Slovenija ob povečanem dotoku beguncev te najprej namestila v azilnem domu v Ljubljani, integracijskih hišah v Mariboru in Ljubljani ter v Centru za tujce v Postojni, ki lahko skupaj sprejmejo 280 ljudi.

Naslednja faza načrta, to je v primeru prihoda do 500 beguncev, predvideva namestitev migrantov še po začasnih nastanitvenih kapacitetah MNZ-ja in policije na lokacijah samskega doma na Kotnikovi ulici v Ljubljani in počitniškega doma Debeli rtič, ki lahko skupaj sprejmejo 220 ljudi.

V primeru množičnega dnevnega prihoda prosilcev, ko bi bile zapolnjene vse omenjene nastanitvene kapacitete, pa načrt navaja, "da je treba poiskati začasne nastanitvene kapacitete za nujne primere", v kar bi vključili zmogljivosti vseh ministrstev in preostalih organov. Ministrstvo za obrambo oz. uprava za zaščito in reševanje lahko trenutno dodatno nastanita največ 400 ljudi.

Glede na načrt, ki predvideva tudi stroške, je Slovenija očitno pripravljena na sprejem 900 migrantov. V Makedonijo in Srbijo, od tam pa na Madžarsko, dnevno pritiska na tisoče migrantov.

Begunci iz kvot bodo predvidoma začeli prihajati konec leta
V skladu z julija doseženim dogovorom o razporeditvi približno 55.000 beguncev v prihodnjih dveh letih bo Slovenija sprejela 250 ljudi, od tega 230 beguncev, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo, in 20 oseb v okviru sheme za preselitev iz tretjih držav.

Po pričakovanjih naj bi prosilci za azil iz t. i. kvot v Slovenijo začeli postopoma prihajati konec leta. V okviru prerazporeditve beguncev iz Italije in Grčije 20 na dva meseca, v okviru preselitve iz tretjih držav pa 10 na leto.

Na MNZ-ju so ob tem še zapisali, da bo Slovenija tudi nudila podporo Srbiji pri reševanju migrantske problematike v okviru 27-mesečnega projekta, namenjenega podpori azilnemu sistemu v Srbiji. Nudila ji bo tudi pomoč v okviru 18-mesečnega projekta, namenjenega boju proti organiziranemu kriminalu.