Znesek danih posojil države med letošnjim letom povečuje za skoraj 350 milijonov evrov. Država je 320 milijonov evrov posojila dala NLB-ju junija letos, in sicer v obliki vplačila konvertibilnih instrumentov oziroma t. i. obveznic CoCo. Banki je bilo dano za obdobje do konca junija 2013 in ga je treba ustrezno prikazati v računu finančnih terjatev, je pojasnil finančni minister Janez Šušteršič. Vlada te obveznice namreč uradno prikazuje kot posojilo.
Država skupaj dala za 402 mio. evrov posojil
DZ je tako sprejel rebalans dveh podbilanc državnega proračuna, namreč računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja proračuna. Z njunimi spremembami se znesek danih posojil v letu 2012 povečuje za 348,5 milijona evrov na 402,2 milijona evrov.
20 milijonov Cimosu, pol milijona Grkom
Poleg posojila NLB-ju omenjeno povečanje zneska posojil vsebuje še 20 milijonov evrov za morebitno dokapitalizacijo koprskega Cimosa, 478.000 evrov za peto tranšo posojila Grčiji, dodatnih 2,8 milijona evrov za posojila javnim skladom za finančne instrumente spodbujanja podjetništva in dodatnih 25,2 milijona evrov zapadlih poroštev za posojila, ki jih je dajala banka SID v skladu z zakonom o jamstveni shemi.
Letošnji proračunski primanjkljaj 3,1-odstoten
Rebalans celotnega proračuna ni potreben, je zatrdil Šušteršič. Prihodki in izdatki državnega proračuna se namreč gibljejo v začrtanih okvirih, primanjkljaj pa bo ob koncu leta znašal 3,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Omenjeno posojilo NLB-ju bo primanjkljaj povečalo le, če bo prišlo do njegove konverzije v kapitalski delež države. Vendar se prej kot prihodnje leto to ne more zgoditi, je zagotovil.
PS: Vlada ni imela pravne podlage
DZ je rebalans obeh podbilanc proračuna sprejel s 46 glasovi za in 28 proti. V poslanskih skupinah koalicije so mu pritrjevali, saj naj bi šlo le za manjše tehnične spremembe, medtem ko so v opoziciji opozarjali, da vlada zanj nima ustrezne pravne podlage. Finančni minister je ob podpisu pogodbe o nakupu obveznic NLB-ja kršil zakon, saj tedaj v državnem proračunu ni bilo zagotovljenih sredstev za nakup, je opozorila Alenka Bratušek (PS). "Rebalansa se ne dela takrat, ko je že vse mimo," je dejala.
SD pozdravlja denar za Cimos in NLB
Tudi Janko Veber (SD) je menil, da bi morali sprejeti rebalans, še preden je prišlo do omenjenih dogodkov. "Minister za finance je bil prisiljen predlagati rebalans zaradi dogodkov, ki jih prej ni želel opaziti, zdaj pa je zakonsko prisiljen v to dejstvo," je dejal. V SD-ju sicer pozdravljajo dodatna sredstva za Cimos in NLB, a glede nakupa obveznic naše največje banke pričakujejo, da bo o njem imelo svoje mnenje tudi Računsko sodišče. Veber je ob tem izrazil prepričanje, da NLB posojila ne bo uspela vrniti v proračun. To bo v letu 2013 pomenilo povečanje primanjkljaja države za ta znesek, in sicer samo zato, ker minister v prvem polletju ni želel izvesti dokapitalizacije banke, je dejal.
Dejan Židan (SD) bi rebalans podprl, če bi Šušteršič obljubil, da bo, če bo Računsko sodišče ugotovilo nezakoniti pri obremenitvi državnega proračuna za 320 milijonov evrov, takoj odstopil. Vendar pa mu minister ni dal odgovora, zato je Židan glasoval proti.

SLS: Rešitev je bilo treba najti v nekaj urah
Roman Žveglič (SLS) je spomnil, da smo že v začetku leta vsi vedeli, da imajo nekatere banke težave. "Te težave smo vsi skupaj podcenili," je dejal. Potem ko je sklenjeni dogovor z drugim največjim lastnikom, KBC, propadel tik pred zdajci, je bilo treba najti rešitev praktično v nekaj urah. "Danes lahko spet odpremo debato, ali je bila tedanja poteza pravilna ali ne, toda ostro zavračam trditve, da je odgovornost za stanje v NLB-ju izključno na sedanji koaliciji," je poudaril.
DeSUS: Delež lahko čez čas prodamo
V SLS-u so rebalans dveh podbilanc proračuna podprli, je dejal Žveglič. Podporo so napovedali tudi v drugih koalicijskih strankah. Marija Plevčak (DeSUS) je denimo zavrnila očitek opozicije, da je denar, ki ga je država v obliki posojila dala NLB-ju, odpisan. "Če bodo zasebnega vlagatelja našli dovolj zgodaj, bodo dobili denar nazaj, sicer pa se bo spremenil v lastniški delež, ki ga bo vlada čez čas prav tako lahko prodala," je menila.

Soglasno za zakon o šolski prehrani
Zadnjo sejo v tem letu so poslanci končali s soglasno potrditvijo zakona o šolski prehrani. Za zakon je glasovalo vseh 79 navzočih poslancev. Tako bosta od 1. februarja 2013 do brezplačne malice upravičeni polovica vseh osnovnošolcev in tretjina dijakov, desetina osnovnošolcev pa bo upravičena tudi do brezplačnega kosila. Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za izobraževanje Mojce Škrinjar zakon o šolski prehrani na sistemski način ter bolje in pravičneje ureja prehrano v šoli, predvsem pa zajema več otrok.

Cena malice v osnovni šoli je 80 centov, v srednji pa 2,42 evra. Subvencije po novem sistemu se bodo uveljavile 1. februarja.