Z glasovanji se je končala 14. redna, decembrska seja državnega zbora (DZ). Med odmevnejše spada odločitev poslancev, da zavrnejo predlog sprememb zakona o javnem redu in miru, s katerim bi se na javnih krajih prepovedalo nošenje burke in nikaba. Za je glasovalo 19 poslancev, proti jih je bilo 54. SDS je prepoved predlagal zaradi varnostnih in kulturnih razlogov, podprli pa so jih še v NSi-ju.

Preostale stranke so prepoved teh dveh pokrival zavrnile s pojasnili, da je izražanje verskega prepričanja zaščiteno z ustavo, da žensk, ki bi nosile nikab ali burko, v Sloveniji praktično ni, pa tudi varnostnih težav s tem ni, in da tudi države, kjer nošenje teh pokrival v javnosti ni dovoljeno, niso preprečile terorističnih napadov, ki se lahko storijo tudi v drugih oblačilih. Spraševali so se tudi, zakaj predlagatelji potemtakem ob prepovedi nikabov in burk ne predlagajo še prepovedi denimo smučarskih mask.

Poudarjali so tudi, da lahko policist že po sedanji zakonodaji zahteva odkritje zakrite in zamaskirane osebe. SDS-u kot predlagateljici zakona so očitali populizem, zastraševanje ljudi in vnašanje razdora. Po drugi strani pa so v SDS-u in NSi-ju vztrajali, da morajo tisti, ki pridejo v naše okolje, tudi upoštevati našo kulturo. Trdili so, da se lahko pod burko ali nikab skrije marsikaj, in menili, da čeprav zdaj nimamo težav zaradi nošenja teh dveh pokrival v javnosti, to še ne pomeni, da jih tudi v prihodnosti ne bi imeli.

DUTB-ju nove pristojnosti in omejitve
S 57 glasovi za in nobenim proti je DZ sprejel novelo zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Nanaša se na delovanje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), preostalih ukrepov v zakonu pa ne spreminja. Določa nove oblike delovanja DUTB-ja glede prestrukturiranja podjetij ter ohranjanja zdravih jeder in delovnih mest ter omogoči učinkovitejša upravljanje in nadzor, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja.

Medtem ko lahko DUTB zdaj terjatev konvertirala kapital oz. podrejeno posojilo ali terjatev oz. delež proda, bo lahko po novem tem podjetjem zagotovil posojila, jim dal poroštvo, jih dokapitaliziral, povečal lastniški delež. Cilj novih možnosti je, da se vrednost premoženja pred prodajo poveča.

Predvideno je podaljšanje delovanja DUTB-ja za pet let, do leta 2022, s čimer želijo zagotoviti, da se premoženje ne bo prodajalo pod časovnim in s tem cenovnim pritiskom. Novela naj bi izboljšala nadzor nad delovanjem DUTB-ja, trdi Dragonja. Slaba banka bo morala ministrstvu za finance posredovati kateri koli dokument ali informacijo, potrebno za opravljanje nadzora. Ministrstvo bo lahko DUTB-ju dajalo splošne usmeritve, ki pa ne bodo smele predstavljati navodil, ministrstvo prav tako ne bo moglo ocenjevati konkretnih odločitev DUTB-ja. Ministrstvo bo o nadzoru seznanjalo vlado in DZ.

DUTB bo moral po novem o prodaji deleža v družbi, v kateri je naložba države opredeljena kot pomembna ali strateška, obvestiti Slovenski državni holding (SDH), ta pa bo lahko delež odkupil ali ga zamenjal z deležem države v drugi družbi. Pred prodajo deleža v družbi, kjer je izvajala prestrukturiranje, bo moral DUTB najprej odkup pod enakimi pogoji ponuditi zaposlenim v tej družbi. To sicer ne bo veljalo, če se je DUTB za odsvojitev deleža dogovoril s katerim od drugih upnikov, ki so podpisali sporazum o prestrukturiranju.

Priporočila za pregled NLB-ja
S 37 glasovi za in 34 proti je bil sprejet predlog priporočil, ki so jih v povezavi s svetovalnimi pogodbami Nove Ljubljanske banke (NLB) predlagali nepovezani poslanci (NP). DZ Računskemu sodišču predlaga pregled poslovanja te banke, vladi in SDH-ju pa, naj skladno s pristojnostmi preverita gospodarnost poslovanja NLB-ja in rezultate pogodbe s podjetjem R.U.R.

Alenka Bratušek (NP) je v imenu predlagateljev ponovila, da je NLB od države med letoma 2008 in 2013 prejela za 3,4 milijarde evrov pomoči. To je po njenem mnenju razlog, da je javnost lahko upravičeno kritična do ravnanj banke, ki je za forenzično pregledovanje kreditnih map najela podjetje R.U.R. v lasti nekdanjega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Draga Kosa. Dragonja pa je poslancem povedal, da vodstvo SDH-ja za vlado preverja smotrnost sklepanja svetovalne pogodbe NLB z R.U.R. in mora o tem pripraviti poročilo. "Vlada se bo o nadaljnjih postopkih odločala, ko ga bo pridobila," je dejal.

Azilni pogoji ostajajo enaki
DZ je zavrnil še dva predloga opozicijskega SDS-a. S 50 glasovi proti in 20 za je padel predlog novele zakona o mednarodni zaščiti, s katerim so v stranki predlagali zaostritev pogojev za pridobitev azila. Večina poslanskih skupin je menila, da je predlog preveč restriktiven in v nasprotju z mednarodno ureditvijo, v koaliciji so spomnili še, da je že pripravljen predlog novega zakona o mednarodni zaščiti.

Predlog je določal, naj letno kvoto oseb za priznanje statusa mednarodne zaščite določi DZ na predlog vlade. Tujec, ki bi želel vstopiti v Slovenijo, bi moral takoj podati namero in v treh dneh predložiti dokazila za priznanje statusa mednarodne zaščite, pristojni organ pa bi moral odločiti najpozneje v 30 dneh. Če bi predlog sprejeli, bi podprli tudi ukinitev vseh denarnih pomoči, ki pa naj bi jih nadomestile pravice do zagotavljanja namestitve in prehrane za dobo enega leta.

Še naprej enako financiranje šolstva
Tudi predlog SDS-a, ki bi odpravil ustavno neskladje in tudi zasebnim šolam omogočil 100-odstotno financiranje iz javnih sredstev, ni dobil zadostne podpore. Novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, že drugi tovrstni poskus SDS-a, je dobila 20 glasov za in 53 proti. 9. januarja 2016 se namreč izteče rok, do katerega bi moral DZ odpraviti ugotovljeno neustavnost v zakonu. Ustavno sodišče je namreč pred letom dni odločilo, da je zakon v delu, kjer govori, da država zasebne osnovne šole financira zgolj v vrednosti 85 odstotkov, v nasprotju z ustavo.

Zasebno šolstvo je bilo po besedah ministrice za izobraževanje, znanost in šport Maje Makovec Brenčič zakonsko urejeno leta 1996. Številne družbene spremembe pa so v zadnjih letih aktualizirale vprašanje razmerja med javnim in zasebnim šolstvom, zato se po njenem mnenju kažejo potrebe po celovitem urejanju vprašanj zasebnega šolstva. Zaradi omenjenega in spoštovanja ustavne odločbe bodo na ministrstvu v okviru sprememb zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja po ministričinih navedbah sistemsko uredili tudi financiranje zasebnih šol (osnovne, srednje šole in vrtce).

Kvalifikacije in odškodnine za nasilje
S 63 glasovi za in nobenim proti je bil sprejet predlog zakona o slovenskem ogrodju kvalifikacij, ki bo povezal izobraževanje in trg dela po metodologiji, primerljivi z Evropsko unijo. Za predlog novele zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja pa je glasovalo 57 poslancev (nobeden proti). Novela odpravlja administrativno oviro, ki je oteževala izplačilo odškodnin osebam, ki ne živijo v Sloveniji.
Video: Petkovo nadaljevanje seje v celoti (dva dela)