Prepričani smo, da je bilo pod vlado Mira Cerarja dovolj novih davkov, dovolj obremenitev za davkoplačevalce in gospodarstvo.
Novi izračuni vrednosti nepremičnin utegnejo zagreniti življenje tistim lastnikom, ki imajo po trenutnih ocenah veliko nižje vrednosti svojih nepremičnin in bi jih nov davek dodatno udaril po žepu, zato se nam v poslanski skupini predlog zakona ne zdi toliko nedolžen.
DZ je brez glasu proti sprejel predlog priporočila k letnemu poročilu varuha človekovih pravic za lani. V skladu z njim bo ustanovam in funkcionarjem na vseh ravneh priporočil upoštevanje priporočil, zapisanih v poročilu varuha. Varuh je podal 71 priporočil z različnih področij - od preprečevanja diskriminacije do delovnih razmerij.
DZ ni podprl predloga NSi-ja za avtentično razlago določb zakona o lekarniški dejavnosti, ki prepovedujejo vertikalno povezovanje v lekarništvu. V stranki so predlagali avtentično razlago 26. člena zakona, po kateri bi lahko mestni občini Ljubljana in Maribor ostali lastnici družb LL Grosist oz. Farmadent.
Novi zakoni naj bi med drugim prinesli racionalnejše in krajše postopke, lažje usklajevanje različnih interesov, večjo pravno varnost vlagateljev in učinkovitejši nadzor.
Zakon o urejanju prostora, ki so ga sprejeli s 47 glasovi za in 17 proti, bo nadomestil zdajšnje zakone o prostorskem načrtovanju, o urejanju prostora in o umeščanju prostorskih ureditev v prostor ter bo po besedah resorne ministrice Irene Majcen ponudil celovit nabor mehanizmov za učinkovito urejanje prostora.
Zakon med drugim prinaša mehanizem za usklajevanje pogosto nasprotnih javnih interesov v prostoru, in sicer bo v primerih, ko nastane kolizija javnih interesov in na strokovni ravni ni mogoče doseči usklajene rešitve, mnenje podajala novoustanovljena vladna komisija za prostorski razvoj, ki se bo posvetovala s prav tako novoustanovljenim prostorskim svetom kot posvetovalnim organom okoljskega ministrstva.
Med novostmi je enoten postopek načrtovanja in dovoljevanja prostorskih ureditev državnega pomena s konceptom celovitega dovoljenja. Zakon uvaja tudi institut lokacijske preveritve, prek katerega bo občina lahko prilagodila obliko in velikost območja stavbnih zemljišč na posamični poselitvi, dopustila individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev in izvedbo dopolnilnih posegov v prostor, ali omogočila začasno rabo prostora.
Uvedel bo novo raven strateškega načrtovanja, in sicer regionalni prostorski načrt, ki bo veljal na ravni razvojne regije. Občinski prostorski načrt ostaja, bo pa razbremenjen določenih vsebin - strateški del bo prešel v regionalni prostorski načrt ali v občinski prostorski načrt, ki bo obvezen le za mestne občine, izločila pa se bo tudi vsebina novo vpeljanega odloka o urejanju podobe naselij in krajine, ki bo urejal negradbene posege v prostor. Zakon poleg tega med drugi vpeljuje razvojne stopnje stavbnih zemljišč in njihovo evidentiranje.
Lažje do gradbenega dovoljenja
Gradbeni zakon, ki ga je DZ sprejel z 52 glasovi za in 13 proti, med drugim prinaša novosti glede pridobivanja gradbenega dovoljenja, za katerega bo potrebna manj obsežna dokumentacija, del postopka bo tudi pridobivanje mnenj (zdajšnjih soglasij), kar naj bi skrajšalo postopke. Predvidena je tudi možnost skrajšanega postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po novem ne bo več treba pridobiti gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov in za začasne objekte. Gradnja, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje, se bo končala z uporabnim dovoljenjem, ki ga bo pri vseh objektih, razen pri zahtevnih objektih in objektih z vplivi na okolje, mogoče nadomestiti z izjavami projektanta, vodje gradnje in izvajalca.
Večjo varnost za investitorje naj bi prineslo obvezno svetovanje na upravnih enotah še pred vložitvijo zahtev za dovoljenja, poleg tega bo mogoče dobiti predodločbo glede skladnosti s prostorskimi akti in drugimi predpisi, ki bo v nadaljnjem postopku zavezujoča.
Zakon naj bi zagotovil učinkovitejši nadzor, med drugim z uvedbo obveznosti prijave začetka gradnje, pri kateri bo treba predložiti projekt za izvedbo ter o začetku del seznaniti inšpekcijo in upravne organe, poleg tega naj bi bila zagotovljena večja dejavnost nadzornika gradnje. Za nadzor gradnje objektov, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, bodo po novem pristojne občinske inšpekcije.
Gradbeni zakon prinaša tudi možnost legalizacije neproblematičnih nedovoljenih gradenj - za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1998, bo mogoče pridobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja, pri čemer bo moral lastnik med drugim plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Mlajše objekte, ki so bili zgrajeni do uveljavitve zakona, bo mogoče legalizirati po postopkih, ki so veljali v času gradnje.
Z zakonom o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, ki je dobil 52 glasov za in 12 proti, regulacijo te dejavnosti in poklicev iz zdajšnjega zakona o graditvi objektov izločajo v poseben zakon. Med drugim opredeljuje štiri regulirane poklice - pooblaščeni arhitekt, pooblaščeni inženir, pooblaščeni krajinski arhitekt in pooblaščeni prostorski načrtovalec - ter določa pogoje za pridobivanje licenc in opravljanje dejavnosti.
Vrednotenje nepremičnin na novo
DZ je z 49 glasovi za in 16 glasovi proti sklenil, da je predlog novega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin primeren za nadaljnjo obravnavo. Poslanci so sicer izrazili precej pomislekov, predvsem v povezavi z morebitnim davkom na nepremičnine. Novi zakon bo predvidoma prenovil sistem množičnega vrednotenja nepremičnin, na podlagi katerega geodetska uprava nepremičninam v državi pripiše posplošeno tržno vrednost. Spremembe so med drugim potrebne, da bo mogoče te vrednosti uporabiti tudi v davčne namene - ustavno sodišče je namreč presodilo, da uporaba posplošene tržne vrednosti na podlagi veljavne zakonodaje ni primerna za odmero davkov - ter da se izboljšajo modeli vrednotenja in se posledično zagotovi realnejše vrednotenje ter skupaj z nekaterimi drugimi zakonskimi spremembami tudi izboljša kakovost podatkov o nepremičninah.
Na oblikovanje modelov vrednotenja bodo lahko po novem v javni razgrnitvi sodelovale občine in lastniki nepremičnin, ki bodo lahko tudi ugovarjali določeni posplošeni vrednosti njihove nepremičnine, in sicer prek uveljavljanja posebnih okoliščin, ki jih modeli ne bodo upoštevali. Uveljavljanje bo za okoliščine, ki bodo vnaprej opredeljene, poenostavljeno, lahko pa bodo lastniki predložili individualno cenitev. O upravičenosti bodo odločale posebne komisije. Lastniki bodo nato imeli tudi možnost pritožbe na odločbo o upoštevanju teh okoliščin.
V novem sistemu po predlogu ne bo več vsakoletne indeksacije vrednosti in generalnega vrednotenja na štiri leta, ampak je predvideno preverjanje modelov na vsaki dve leti. Novo generalno vrednotenje je predvideno za prihodnje leto, nato bodo lastniki prejeli nova obvestila o pripisani vrednosti za njihovo nepremičnino.
Razprava v prvi obravnavi predloga zakona se je precej usmerila v obdavčitev nepremičnin, saj bo rezultat zakona o množičnem vrednotenju tudi podlaga za morebitni davek na nepremičnine. Vlada je sicer napovedala, da davka v tem mandatu ne bo sprejemala.
Več poslancev je menilo, da vrednotenje ne bi smelo pozneje prinesti dodatnih obremenitev, med drugim z vidika katastrskega dohodka in obdavčitve nepremičnin. Predlog zakona predvideva, da se bodo stavbe vrednotile na podlagi dejanske rabe, zemljišča pa po namenski rabi. Pri zemljiščih bodo tiste izjeme, na katerih je javna cesta in železnica ali so v naravi vodna zemljišča in se bodo vrednotila po dejanski rabi.
Poslanci so opozorili na predvidene rešitve za gozdove, pri katerih naj se ne bi dovolj upoštevale specifike terena na posameznih območjih, in na vrednotenje kmetijskih površin. Menili so, da bi bilo treba razlikovati med zemljišči, ki imajo status zazidljivih površin, a se dejansko kmetijsko obdelujejo, in gradbenimi parcelami, ki so komunalno opremljene.
Državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič je dejal, da so se pri pripravi predloga odločili za "odprt pristop" s proučevanjem in upoštevanjem pripomb že pri pisanju zakonskega predloga, mogoče pa bodo tudi še razprava in morebitne spremembe v nadaljnjem postopku DZ-ja.
Posnetek torkovega nadaljevanja seje (v petih delih):
Prepričani smo, da je bilo pod vlado Mira Cerarja dovolj novih davkov, dovolj obremenitev za davkoplačevalce in gospodarstvo.
Novi izračuni vrednosti nepremičnin utegnejo zagreniti življenje tistim lastnikom, ki imajo po trenutnih ocenah veliko nižje vrednosti svojih nepremičnin in bi jih nov davek dodatno udaril po žepu, zato se nam v poslanski skupini predlog zakona ne zdi toliko nedolžen.
DZ je brez glasu proti sprejel predlog priporočila k letnemu poročilu varuha človekovih pravic za lani. V skladu z njim bo ustanovam in funkcionarjem na vseh ravneh priporočil upoštevanje priporočil, zapisanih v poročilu varuha. Varuh je podal 71 priporočil z različnih področij - od preprečevanja diskriminacije do delovnih razmerij.
DZ ni podprl predloga NSi-ja za avtentično razlago določb zakona o lekarniški dejavnosti, ki prepovedujejo vertikalno povezovanje v lekarništvu. V stranki so predlagali avtentično razlago 26. člena zakona, po kateri bi lahko mestni občini Ljubljana in Maribor ostali lastnici družb LL Grosist oz. Farmadent.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje