Tako predlog zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank kot tudi predlog zakona o bančništvu sta nova, prvi nadomešča zdaj veljavni zakon iz leta 2016, drugi pa veljavni zakon iz leta 2015.

"Z novim zakonom o reševanju in prisilnem prenehanju bank se v celoti ohranjajo cilji in načela iz zdaj veljavnega," je povedal Peter Ješovnik s finančnega ministrstva. Zakon je med drugim določil vzpostavitev bančne unije ter na enoten način predpisal, kako se rešujejo banke – najprej s sredstvi njihovih delničarjev in upnikov, nato pa iz enotnega sklada za reševanje, v katerega vplačujejo vse banke.

Da bo izguba banke v primeru njenega reševanja lahko v čim večji meri krita iz sredstev delničarjev in upnikov, je direktiva iz leta 2014 določila, da mora banka stalno zagotavljati ustrezen obseg kapitala in kvalificiranih obveznosti. Glede teh sredstev pa veljajo različni kriteriji za banke s sedežem v EU-ju ter za svetovne in sistemsko pomembne banke. Z direktivo glede sposobnosti kreditnih institucij in investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo se ti kriteriji usklajujejo, je povedal Ješovnik.

Slovenija bi morala to direktivo prenesti v svoj pravni red že do konca lanskega leta in zaradi zamude je že prejela uradni opomin, grozi ji tudi denarna kazen. Enako velja za direktivo, ki naslavlja nekatera vprašanja dejavnosti kreditnih institucij. To je vlada vgradila v predlog novega zakona o bančništvu.

Med drugim se uvajajo dodatne kapitalske zahteve, ki jih lahko Banka Slovenije naloži posamezni banki za pokrivanje tveganj, ter določajo dodatne obveznosti za zagotavljanje ustreznega notranjega kapitala, je povedal Ješovnik.

Kot novost je določena majhna in nekompleksna banka, ki jo z odločbo opredeli Banka Slovenije, če izpolnjuje vse pogoje iz evropske uredbe.

Z odločitvijo ustavnega sodišča pa so povezane določbe, ki urejajo delavsko soupravljanje v bankah. Predlog novega zakona tako uvaja vključitev predstavnikov delavcev v organe nadzora banke. Glede politike prejemkov pa v njem piše, da mora biti nevtralna glede na spol.

"Z novim zakonom o bančništvu se bo po mnenju vlade še dodatno izboljšala trdnost slovenskih bank in posledično se bo prispevalo k normalnemu kreditiranju gospodarstva in prebivalstva ter posledično k še večji finančni stabilnosti, kar je še posebej pomembno v času okrevanja po pandemiji covida-19," je povzel Ješovnik.