Za zakon o SDH-ju se je v osemletni praksi izkazalo, da je treba določene določbe okrepiti in dopolniti, poleg tega je zaradi prenehanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) ob koncu tega leta treba omogočiti gospodaren prenos njenega premoženja, je na redni seji DZ-ja povedal minister za finance Klemen Boštjančič.

Novela po njegovih navedbah uveljavlja bolj transparentno upravljanje podjetij v državni lasti v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi korporativnega upravljanja, bolj jasno opredeljuje kadrovanje v organe nadzora družb v upravljanju SDH-ja ter dopolnjuje določbe o skladnosti poslovanja, integriteti in transparentnosti. SDH po njej ostaja aktivni upravljavec v naložbah, ki bi jih morali še prenesti na državo, je povzel.

Podporo predlogu je že v razpravi napovedala večina koalicijski poslancev in poslanska skupina NSi-ja, v SDS-u pa so napovedali, da mu ne bodo nasprotovali.

Z novelo se bo pod okrilje SDH-ja v neposredno last države prenesel tudi kapitalski delež Elesa v družbi Talum, v sistem korporativnega upravljanja SDH-ja pa se bo vrnilo še upravljanje družb DRI in Slovenski državni gozdovi. Medtem pa pod SDH ne bosta prešli družba 2TDK in Kobilarna Lipica, ki bosta ostali pod upravljanjem vlade. Ker je dejavnost v Kobilarni prepletena in ima izreden pomen za razvoj turizma, vzrejo lipicancev in jahalnega športa, bo gospodarsko ministrstvo naprej opravilo temeljito analizo zakona o Kobilarni Lipica in v sodelovanju z vsemi deležniki pripravilo prenovo tega zakona, so napovedali v razpravi v DZ-ju.

Novela zakona o SDH-ju prinaša tudi bolj transparentno upravljanje podjetij v državni lasti v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi korporativnega upravljanja, bolj jasno opredeljuje kadrovanje v organe nadzora družb v upravljanju SDH-ja ter dopolnjuje določbe o skladnosti poslovanja, integriteti in transparentnosti. Vlada se je ob tem zavezala, da bo v šestih mesecih od uveljavitve zakona v DZ poslala predlog prenovljene strategije upravljanja državnih naložb. V razpravi o predlogu novele so namreč v DZ-ju opozarjali, da je strategija zastarela in da ni bil dopolnjena od sprejema pred sedmimi leti.

Potrditev novele, ki določa novo plačno lestvico v javnem sektorju

DZ je z 52 glasovi za in nobenim proti sprejel tudi predlog novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Predlog sledi dogovoru med vlado in sindikati javnega sektorja, ki zaposlenim v javnem sektorju prinaša višje plače. Dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 sta obe strani podpisali 13. oktobra. Ta predvideva zvišanje vrednosti plačnih razredov za 4,5 odstotka po celotni plačni lestvici s 1. oktobrom letos. Vključuje tudi prvi korak v odpravi plačnih nesorazmerij, in sicer dvig plač za en plačni razred s 1. aprilom prihodnje leto za vse, z izjemo dela zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so se jim plače povišale z dogovorom novembra lani.

Sorodna novica Vlada in sindikati podpisali dogovor, ki zaposlenim v javnem sektorju prinaša višje plače

S sprejeto novelo se tako določa nova plačna lestvica z novimi vrednostmi plačnih razredov. S 1. aprilom se plačni lestvici dodaja še nov, 66. plačni razred. Z aprilom je predvidena tudi odprava plačnega stropa za javne uslužbence, torej omejitve, po kateri lahko javni uslužbenci z napredovanji dosežejo največ 57. plačni razred, v višje plačne razrede pa so uvrščeni funkcionarji.

Prav v tem delu je zakon s sindikati neusklajen. Menijo, da gre pri odpravi plačnega stropa za sistemski poseg, o čemer bi se morali usklajevati v okviru sistemskih sprememb plačnega sistema in sočasno z odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice. Vlada po drugi strani vztraja, da gre za nerealizirano zavezo iz že sklenjenega sporazuma z zdravniki iz leta 2016. Del dogovora je, kot poudarja ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, namreč tudi zaveza o realizaciji vseh dogovorov, ki so bili s sindikati podpisani v preteklosti, a nikoli realizirani.

Zaradi odprave plačnega stropa Levica odrekla podporo, NSi novelo podprl

Predvidena odprava plačnega stropa je tudi razlog, da so podporo zakonu odrekli v Levici; dva strankina poslanca sta bila pri glasovanju vzdržana, trije so bili odsotni. Kot je na seji DZ-ja pojasnil Matej Tašner Vatovec, bo plačni strop odpravljen predvsem za zdravnike, ki so v tem trenutku "v bistvu eni največjih prejemnikov izplačil v sistemu javnega sektorja". Po drugi strani pa tretjina plačnih razredov ostaja pod minimalno plačo in tem zaposlenim dogovor ne bo prinesel praktično nič, ker se bo zvišalo le doplačilo do minimalne plače. Da je treba prednostno reševati problematiko najnižjih plač, se sicer strinjajo praktično vsi.

Po besedah ministrice sam dogovor, ki ga je podpisalo 32 od 46 sindikatov javnega sektorja, predvideva več, kot je določeno v noveli. Prinaša višje nadomestilo za malico, za tiste na delovnih mestih do vključno 50. plačnega razreda, pa še poračun regresa za letni dopust. V koaliciji so tudi poudarjali, da je vlada sprejela še druge ukrepe kot odziv na draginjo. Zaveza pa je, da se bo vprašanje anomalij, predvsem v spodnjih plačnih razredih, reševalo v prihodnjih mesecih v okviru pogovorov o sistemskih spremembah. Rešitve naj bi bile pripravljene do konca junija 2023.

Novelo so podprli tudi v opozicijski stranki NSi in pojasnili, da so se tako odločili, ker sledi cilju omilitve posledic draginje. V SDS-u, kje so bili ob glasovanju vzdržani, pa so opozorili na skrb fiskalnega sveta, ali bo državna blagajna vzdržala finančne obremenitve. V SDS-u bi si sicer želeli večjega obsega sredstev za fleksibilni del plač, da bi bili tisti, ki naredijo več, tudi bolje plačani. Tudi v stranki NSi menijo, da se mora vzpostavi sistem za merjenje nagrajevanja učinkovitosti javnih uslužbencev.

Uporabnikom Vogrščka letos ne bo treba plačati nadomestila

DZ je soglašal tudi z zakonom o oprostitvi plačila nadomestila za vzdrževanje in delovanje namakalnega razvoda Vogršček za letos, ker je bilo namakanje iz tega razvoda zaradi sanacijskih del in suše zelo oteženo oz. onemogočeno. Kmetijsko ministrstvo je napovedalo sistemsko ureditev, da za takšne primere ne bo treba sprejemati zakonov.

Lastniki oz. zakupniki kmetijskih zemljišč na območju namakalnih sistemov namakalnega razvoda Vogršček bodo za letos tako oproščeni plačila nadomestila za vzdrževanje in delovanje tega razvoda. Letno nadomestilo bi znašalo 65 evrov na hektar površine. Nadomestilo, ki je nastalo zaradi stroškov vzdrževanja v višini okoli 90.000 evrov, bo plačalo ministrstvo iz svojih proračunskih sredstev, medtem ko bodo uporabniki sistema prejeli zgolj deklaratorne odločbe, ki bodo izdane za potrebe evidentiranja.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so napovedali pripravo sistemske rešitve za primere, ko je v določenem časovnem obdobju namakanje onemogočeno, in sicer vsaj za vse namakalne sisteme, za katere velja posebna prehodna ureditev do leta 2030.

Podpora tudi predlogu davčnih sprememb za razbremenitev kmetov

S 56 glasovi za in nobenim proti so poslanke in poslanci potrdili tudi novelo zakona o trošarinah. Z novelo bodo imeli kmetje, gozdarji in čebelarji, ki uporabljajo vozila za prevoz čebel, 76 odstotkov nižjo trošarino s takojšnjim učinkom, saj bodo točili gorivo, ki bo za ta namen obarvano. Za to gorivo za kmetijstvo bodo veljala ista pravila glede dajatev in oblikovanja maloprodajne cene, kot veljajo za kurilno olje, je danes povzel državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič.

Ta sistem bo veljal za nosilce kmetijskih gospodarstev, ki letno porabijo vsaj 540 litrov goriva za kmetijska zemljišča, 150 litrov za gozdna zemljišča ali imajo vsaj 41 čebeljih panjev, ki jih prevažajo s prirejenimi vozili. Na bencinskih servisih, ki jih je po ocenah okoli 200, ali ob naročilu na dom se bodo morali identificirali, trgovec pa bo pri finančni upravi preveril, ali so do tega goriva upravičeni.

Pozitiven učinek bo po Božičevih navedbah dvojen, saj bodo upravičenci z novim letom kupovali cenejše gorivo, istočasno pa jim bo naslednje leto še vedno povrnjenih tudi 70 odstotkov trošarine na dizelsko gorivo, ki ga potrebujejo za delo.

V DZ niso podprli predlogov dopolnil SDS-a, da bi se novela začela uporabljati z letošnjim novembrom, in ne z novim letom. Sprejeta novela zakona o trošarinah je sicer del širšega davčnega paketa, ki ga je vlada potrdila konec septembra. Finančni učinek te novele je glede na podatek, da se je v 2021 v državni proračun iz trošarin nateklo okoli 1,5 milijarde evrov, majhen. Sprememba naj bi namreč odnesla 1,5 milijona evrov.

Medtem vlada snuje novo zvišanje davčne ugodnosti, saj bi po predlogu nove novele zakona, objavljenem na portalu E-demokracija, kmetje od 1. januarja 2023 in do konca maja 2023 za lani dobili povrnjenih 100 odstotkov trošarine na dizelsko gorivo. Od 1. junija 2023 pa bi se določila trošarina za gorivo za kmetijstvo v višini 30 odstotkov zneska trošarine za plinsko olje. Kot piše v obrazložitvi, je kmetijski sektor namreč zaradi ruske agresije na Ukrajino utrpel hude posledice, saj visoke cene energentov vplivajo na povečanje proizvodnih stroškov kmetijskih proizvodov.