V skladu z dopolnilom proizvajalci zdravil in trgovci z zdravili na debelo ne smejo imeti v lasti kapitalskih deležev ali drugih naložb v pravnih osebah, ki opravljajo lekarniško dejavnost. "Zadnja stvar, ki jo bolniki potrebujejo, je, da jim velike farmacevtske firme tlačijo zdravila po grlu," je dejal Miha Kordiš iz ZL-ja. Za dopolnilo ZL-ja so glasovali tudi v koalicijskih DeSUS-u in SD-ju, vladajoči SMC pa je prispeval vseh 33 glasov proti, so sporočili iz stranke.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je po novinarski konferenci na vladi za STA povedala, da dopolnilo ZL-ja ni škodljivo. Po njenih besedah le še na drugačen način prepoveduje vertikalno povezavo tudi v nasprotni smeri, kot določa 26. člen zakona. Večina vloženih dopolnil zakona je bila sicer zavrnjena.

Lekarniškemu zakonu se obeta podpora
Predlog zakona o lekarniški dejavnosti, ki se mu obeta podpora, prepoveduje vertikalno povezovanje v lekarniški dejavnosti. To pomeni, da izvajalci lekarniške dejavnosti ne bodo smeli biti povezani s pravnimi osebami, ki zdravila izdelujejo ali se ukvarjajo s prometom z njimi na debelo. To pomeni, da izvajalci lekarniške dejavnosti ne bodo smeli biti povezani s pravnimi osebami, ki zdravila izdelujejo ali se ukvarjajo s prometom z njimi na debelo.

Nasprotujejo stranke SDS, NSi in nepovezani, ZL pa je napovedal, da se bo o podpori odločil glede na podporo dopolnilom.

Izvajanje farmakoterapijskih pregledov, uvedba klinične farmacije in pregled uporabe zdravil bodo učinkovito vplivali na vse večji izziv, ki ga predstavlja polifarmakoterapija, z drugimi besedami jemanje več zdravil hkrati, je v predstavitvi predloga zakona o lekarništvu pojasnila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Po ministričinih besedah bodo tako povečali varnost bolnikov, zmanjšali neželene učinke zdravil in zmanjšali njihovo porabo. Spodbujanje k čezmernemu nakupu ali uporabi zdravil je v zakonu označeno kot nedopustno, je dodala.

Erika Dekleva iz vladajočega SMC-ja je v razpravi dejala, da predlagani zakon vzpostavlja pravno podlago za izvajanje lekarniške dejavnosti na sistemski ravni in odpravlja številne pomanjkljivosti. Pisan je v dobro ljudi in javnega interesa, je opozorila. V poslanski skupini SMC-ja so še navedli, da predlog uvaja kliničnega farmacevta, ki bo skrbel za varno in optimalno uporabo zdravil.
.

.
NSi in SDS: Neustrezno pripravljen zakon
V poslanski skupini NSi-ja so poudarili, da bi morali doseči liberalizacijo trga, če želimo nižje cene zdravil. Zakon bi moral predvideti tudi ugovor vesti, ki bi se dotikal dajanja zdravil za postopke umetne oploditve in splava, je dejal Jernej Vrtovec.

Da zakonski predlog ni ustrezno pripravljen, so menili v stranki SDS, strinjali pa tudi v NSi-ju. Poslanka SDS-a Nada Brinovšek je v razpravi dejala, da ostaja v zraku veliko odprtih vprašanj, predlagane rešitve pa so nesistemske in puščajo polno pravnih praznin, nejasno pa predlog zakona ureja tudi način financiranja.

Po mnenju skupine nepovezanih poslancev se reformni zakoni ne bi smeli sprejemati na takšen način. Če je zakon slab, ga je treba umakniti in vložiti novega, je dejala Alenka Bratušek. "Škoda, da ste se reforme zdravstvenega sistema lotili na tak način. To nas ne navdaja z upanjem, da bo v zdravstvu kar koli drugače," je dodala.

ZL in SD: Proti vertikalnim povezavam
V stranki ZL so se zavzeli za izrecno prepoved vertikalne povezave v lekarniški dejavnosti in hkrati podprli rešitev, da se presežki javnih lekarn uporabijo za razvoj lekarniške dejavnosti. To bi moralo veljati tudi za koncesionarje, je izjavil Miha Kordiš.

Namen lekarniške dejavnosti je zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili, menijo v SD-ju. Predlog zakona določa, da se lekarniška dejavnost izvaja na nepridobiten način. Presežki se sicer lahko pojavijo, a se morajo porabiti za izvajanje lekarniške dejavnosti, je opozorila Bojana Muršič iz SD-ja in hkrati napovedala, da v stranki predlogu ne bodo nasprotovali.

Tomaž Gantar iz DeSUS-a je pojasnil, da predlagani zakon prepoveduje vertikalno povezavo v lekarniški dejavnosti, za kar se v stranki že ves čas zavzemajo. Oglaševanje zdravil bo po njegovih besedah prepovedano, saj zdravila niso običajno tržno blago. Predlog gre tako po mnenju stranke DeSUS v smer zaščite javnega interesa.