Sorodna novica Evropsko javno tožilstvo prejelo slovenski predlog za tožilca

Na Evropskem javnem tožilstvu (EPPO) so predlog slovenske vlade glede imenovanja dveh slovenskih evropskih delegiranih tožilcev prejeli v petek, obravnavali ga bodo na kolegiju v sredo. "Najverjetneje bomo imeli odločitev o imenovanju jutri," so napovedali. Odločitev bodo tudi javno sporočili.

Ob tem so potrdili, da bo evropska glavna tožilka 6. decembra na obisku v Sloveniji.
Vlada se je pretekli četrtek odločila, da za evropska delegirana tožilca predlaga Tanjo Frank Eler in Mateja Oštirja. Oba sta bila kandidata od samega začetka procesa, ki traja že več kot eno leto. Predlog je sicer začasen, dokler ne bodo uspešno končali nacionalnega dela postopka imenovanja kandidatov.

EPPO: Naš kolegij sprejme odločitev

V Evropski komisiji so odločitev slovenske vlade označili za korak v pravo smer in poudarili, da bodo razvoj še naprej pozorno spremljali do uspešnega in zakonitega končanja postopka.

Kandidate za položaje evropskih delegiranih tožilcev imenuje sodelujoča država. Ko Evropsko javno tožilstvo prejme predlog, kandidate interno oceni, nato pa kolegij tožilstva odloči, ali jih imenuje ali ne.

Sorodna novica Prisegli prvi evropski tožilci, med njimi tudi Slovenec Jaka Brezigar

Evropsko javno tožilstvo je v ponedeljek v zapisu na Twitterju poudarilo, da nacionalne oblasti kandidate predlagajo, kolegij EPPO-ja pa sprejme odločitev o njihovem imenovanju. "To je bistveno za našo neodvisnost," so zapisali.

Evropska unija je Evropsko javno tožilstvo, pristojno za preiskavo, pregon in obtožbe v primeru kaznivih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom EU-ja, vzpostavila junija letos. V projektu sodeluje 22 članic Unije, tudi Slovenija, ki do četrtkove odločitve vlade edina še ni imenovala evropskih delegiranih tožilcev.

Sorodna novica Zaradi neupoštevanja sodbe upravnega sodišča zaskrbljena tudi evropska glavna tožilka

Opozorila vodstva tožilstva

Evropska glavna tožilka Laura Kövesi je v preteklih mesecih večkrat opozorila, da to ovira delovanje tožilstva, spodkopava njegovo učinkovitost pri zaščiti finančnih interesov EU-ja in zahteva ukrepanje z vsemi razpoložljivimi sredstvi.

Slovenija je zaradi tega pod drobnogledom Evropske komisije, ki je vseskozi pozivala k hitrim rešitvam, sicer pa napovedovala ukrepanje. Najverjetnejša možnost je bila sprožitev pravnega postopka zaradi kršenja evropske zakonodaje, v tem primeru uredbe o EPPO-ju.

Zamude pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev so bile tudi eden ključnih razlogov, da je Evropski parlament na dnevni red plenarnega zasedanja ta teden uvrstil tudi razpravo o temeljnih pravicah in vladavini prava v Sloveniji s predvideno resolucijo, o kateri naj bi glasovali decembra. V razpravi bo predvidoma sodeloval komisar za pravosodje Didier Reynders.

Prva obsodba v okviru EPPO-ja

Slovaško sodišče je v ponedeljek na tri leta pogojne zaporne kazni obsodilo nekdanjega slovaškega župana, ki je priznal krivdo poskusa zlorabe evropskih sredstev. Gre za prvo obsodbo v okviru EPPO-ja, so sporočili iz Luxembourga.

Nekdanji župan ene od občin na vzhodu Slovaške je priznal, da je poskušal delovati v nasprotju s finančnimi interesi Evropske unije, saj je ponarejal dokumente s ciljem, da bi nezakonito prejel finančno pomoč evropskega socialnega sklada.

Pri tem bi lahko nastala škoda v vrednosti več kot 93.000 evrov. Sodišče ga je zato obsodilo na tri leta pogojne zaporne kazni, obenem pet let ne bo smel opravljati javnih funkcij.