Iz Evropske komisije so sporočili, da načrtujejo predlog za razporeditev še 120.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske po članicah Unije, kar je skupaj z majskim predlogom 160.000 beguncev. V tem okviru naj bi Slovenija sprejela okoli 2.000 beguncev.

.
"Ta številka, ki se zdaj omenja v javnosti, v medijih, za Slovenijo ne bi smela biti težava. Tudi poveljnik civilne zaščite je javno povedal, da so naše kapacitete nekje od 4.000 do 5.000 beguncev. Tudi sam kot vodja koordinacijske skupine ministrov, ki se neposredno ukvarjajo s to problematiko, lahko potrdim, da to ne bi smela biti težava," je ocenil Erjavec.

Slovenija po ministrovih besedah tudi ne bo več nasprotovala zavezujočim kvotam, a bo o tem morala odločati še vlada. "Če želimo zagotoviti enakomerno obremenitev med članicami, bo to nujen ukrep, ker vidimo, da v tem trenutku nekatere članice ne čutijo odgovornosti do tega vprašanja," je pojasnil. Po njegovem mnenju bi moral EU oblikovati skupen begunski ali migracijski sklad in pomagati državam pod največjim pritiskom ter zagotoviti enakomerne obremenitve članic.

Navala na Slovenijo še ni
Za zdaj tudi še ne opaža bistvenega povečanja števila beguncev, podatki v tem trenutku pa ne kažejo, da bi se balkanska pot beguncev preusmerjala proti Sloveniji.

Zunanji ministri bodo v Luxembourgu v razpravi o ukrepanju v begunski krizi med drugim govorili o tudi sprožitvi druge faze operacije za boj proti tihotapcem ljudi v Sredozemlju, ki naj bi vključevala zaseganje in odstranjevanje tihotapskih plovil. Slovenija za zdaj v operaciji sodeluje z do šestimi pripadniki vojske in ladjo Triglav, pristojno za patruljne naloge. Erjavec sicer ni želel govoriti o tem, kako bo Slovenija sodelovala v drugi fazi, češ da je to vprašanje za obrambno ministrstvo.

"Kar se tiče balkanske poti, še nimamo načrta. Pričakujem, da se bo razprava o tem začela z neformalnim srečanjem ministrov za zunanje zadeve," je menil Erjavec in napovedal tudi skupno zasedanje notranjih in zunanjih ministrov unije po 10. septembru.

Pahor: Krizo lahko premagamo le skupaj
V Budimpešti je bil danes na obisku tudi predsednik republike Borut Pahor. V izjavi za javnost po srečanju z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom je ocenil, da je trenutna begunska kriza v Evropi enako zapleten problem velikih razsežnosti, kot je bila nedavno končana finančna in gospodarska kriza. "Lahko jo premagamo samo skupaj," je prepričan Pahor.

Če bi ostalo pri trenutnem stanju, torej pri različnih migrantskih politikah 28 držav članic, potem bodo nekatere druge države, tudi Slovenija, prej ali slej v zelo težavnem položaju. "Izpostavljena bo velikemu begunskemu valu in kljub naši trdni odločenosti, da se z njim soočimo na najbolj humanitaren in human način, bo to izredno težek izziv," je dejal.

Z madžarskimi ukrepi se je mogoče strinjati
Z ukrepi madžarskih oblasti na tem področju se je mogoče strinjati ali ne. "Na pogovoru z Orbanom sem odkrito povedal, da sem pri nekaterih njegovih ocenah brez besed," je dejal in obenem dodal, da je treba njihove odločitve pač upoštevati.

Pahor je tudi opozoril, da bi lahko madžarska napoved zaprtja meja preusmerila begunske tokove, odločitev, da se bodo na današnjem srečanju višegrajske četverice zavzeli za podobno strogo stališče štirih držav, kar bi v bistvu onemogočilo tudi skupno evropsko politiko, pa je po njegovih besedah nekaj, kar lahko utemeljeno skrb tudi Slovenijo.

"Ampak od zaskrbljenosti se problemov ne da reševati, treba se je samo dovolj zgodaj in dovolj dobro pripraviti," je dejal predsednik republike in napovedal, da je njegova naloga po vrnitvi v Slovenijo, da na pogovorih s predsednikom vlade, notranjo ministrico in drugimi poiščejo primerne ukrepe, da se bomo s krizo spoprijeli na human, solidaren način ter v okvirih zmožnosti, ki jih ima Slovenija. Kriza se sicer po njegovih besedah ne zmanjšuje, temveč se zaradi neodzivanja Bruslja le še povečuje.