Zunanji minister Karl Erjavec je na seji zunanjepolitičnega odbora DZ-ja napovedal, da z novim predsednikom ZDA Trumpom prihaja negotovo obdobje. Dodal je, da so v ponedeljek zunanji ministri EU-ja izrazili pričakovanje, da se bodo čim prej srečali z novim ameriškim državnim sekretarjem, da jim bo pojasnil, v katero smer bo šla prihodnja ameriška politika do EU-ja in Nata.

Pri tem je Erjavec spomnil predvsem na Trumpove izjave glede Nata, da gre za zastarelo organizacijo, ki da potrebuje novo dinamiko, in da bodo morale evropske članice nameniti več denarja. Zanimal pa jih bo tudi prihodnji odnos ZDA do kriz v evropski soseščini, od Sirije, Libije, Iraka do Ukrajine.

Več bomo morali dati za obrambo
Osebno podpira napovedano otoplitev med ZDA in Rusijo. "To tudi potrjuje tezo, da si mora Slovenija kot majhna država prizadevati, da ima dobre prijateljske odnose z vsemi državami in da si ne smemo zapirati vrat," je dejal Erjavec in dodal, da "trda politika" do Rusije ne bi bila v interesu slovenske zunanje politike.

Prav tako je mnenja, da bo Slovenija glede na Trumpove izjave morda morala prej izpolniti svoje obljube, da bo za obrambo namenila dva odstotka BDP-ja. A Slovenija bo morala v vsakem primeru več vlagati v varnost, ker so se varnostne razmere v svetu v zadnjih letih bistveno spremenile, je opozoril Erjavec. "Tu gre za teroristične izzive, krize v naši soseščini, od ukrajinske do krize na Bližnjem vzhodu. Vse bolj občutljiv postaja tudi Zahodni Balkan," je izpostavil in spomnil, da se številni borci iz regije borijo za skrajno skupino Islamska država.

Potrebovali bomo več dogovorov EU-Turčija
Odgovarjal je tudi na vprašanja glede migracijske krize in urejanja te krize znotraj EU-ja. Sam meni, da je tu prišlo do velikega napredka. V EU-ju zdaj vlada enotno stališče, da je treba zaščititi zunanje meje unije. Dogovor s Turčijo je zajezil migracije čez Zahodni Balkan, EU pa bo moral podobne dogovore skleniti tudi z drugimi državami, je poudaril. Izpostavil je zlasti Egipt, kjer je po njegovih besedah več milijonov prebežnikov iz afriških držav.

Pred EU-jem so tudi drugi izzivi, od brexita naprej. Ne vemo, kaj bodo prinesle letos volitve v Nemčiji, Franciji, Italiji, na Nizozemskem in drugod, je dodal. Glede priznanja Palestine in obsodbe gradnje judovskih naselbin je pojasnil, da zunanji ministri niso potrdili zadnje resolucije Varnostnega sveta ZN-a, ki to gradnjo obsoja. In čeprav je sam - in s tem Slovenija - naklonjen vsebini te resolucije in podpira rešitev dveh držav, pa še ni napočil pravi trenutek za priznanje Palestine, pravi. Ta poteza ne bi pripomogla k oživitvi mirovnega procesa, je utemeljil minister.

Glede Hrvaške mora domača politika biti enotna
Pojasnjeval je tudi, kaj je mislil, ko je napovedal možne napetosti na meji s Hrvaško, če ta ne bo spoštovala odločitve arbitražnega sodišča o določitvi meje. "To gotovo ne bo koristilo ne turizmu, ne gospodarskemu sodelovanju, ne nekemu občutku, da je tu vse v redu. Povejte mi, če ne drži to, kar pravim. Ne predstavljam si uspešne turistične sezone, ne predstavljam si uspešnega gospodarskega sodelovanja, če bodo tuji mediji pisali o tem, da se na obeh straneh meje gledajo neke varnostne sile, policisti in podobno," je dejal minister in spomnil na čas incidentov, "kar ni bila reklama za dvostranske odnose, reklama za turizem".

Zavrnil je tudi očitke, da je bil nediplomatski. "Da nekdo ne spoštuje mednarodnih sporazumov (...), je pa zelo diplomatsko?" se je vprašal. Hrvaške reakcije na njegove besede prejšnji teden na Televiziji Slovenija so bile po njegovem mnenju pretirane. "Očitno je tudi tam prisotna neka nervoza," je ocenil.

"Pozivam, da je tu vsa slovenska politika čim bolj enotna. Če ne bo, bomo imeli samo še več težav pri uresničevanju spoštovanja arbitražne odločbe," je še izjavil minister Erjavec. Hkrati se je zahvalil opoziciji za korektnost "glede dogodkov v zadnjih dneh".