Tudi letošnja parada, ki je potekala po ljubljanskih ulicah od ljubljanske Metelkove do Kongresnega trga, je bila v znamenju družinskega zakonika - lani v tem času še t. i. kompromisnega, ki je čakal na glasovanje v DZ-ju, letos pa že padlega. Zato iz političnega sporočila parade odzvanja predvsem ogorčenje nad ustanovami - najprej nad državnim ustavnim sodiščem, ki referendumu ni nasprotovalo, nato pa nad družbenimi v "koaliciji proti enakosti".
Zaradi "nazadnjaštva", ki je ustavilo zakonik, je od 300 do 400 udeležencev parade eno minuto simbolno hodilo zadenjsko.
V "koaliciji proti enakosti" svoj prst še najbolj usmerjajo v Katoliško cerkev, ki je po njihovem mnenju to koalicijo vodila. Vanjo uvrščajo še Islamsko skupnost v Sloveniji in Pravoslavno cerkev, posebej pa izpostavljajo NSi - krščansko ljudsko stranko, ki se je po mnenju prirediteljev Parade ponosa prav z bojem proti pravicam istospolno usmerjenih uvrstila v parlament.

Papež, ki reže mavrico
Povorka po ulicah Ljubljane je zato potekala pod mavrično zastavo, katere barvne krake s škarjami razrezuje katoliški papež. S tem po njihovem mnenju narazen reže dele družbe in uničuje solidarnost. "V družbi brez solidarnosti vsak prej ali slej pride na vrsto, a nikoli vsi naenkrat: centri politične in družbene moči najlažje upravljajo družbo, če vezi med ljudmi trgajo korak za korakom, del po del, trak za trakom," je zapisano v političnem sporočilu. Papeža pa ni na avtobusnem oglasu parade, "Busu Ljubljana pride 2012", saj se to ne sklada s poslovno politiko LPP-ja.

Janković je v govoru dejal, da je ponosen na Ljubljano in ponosen na Parado ponosa. "In tudi jaz se sprašujem, od kod toliko sovraštva, in ne razumem ljudi, kako lahko iščejo razlike in ustvarjajo sovraštvo," je izjavil. Spomnil je, da je ves čas podpiral družinski zakonik, in zagotovil, da bo ta prej ali slej uveljavljen.

Rajgljeva je pojasnila, da je po padcu družinskega zakonika na referendumu želela prenehati z zagovorništvom človekovih pravic, pa je poročal STA. "Sicer bi izgubila smisel, bi pa pridobila mir," je povedala in dodala, da jo je "malodušje" kmalu zapustilo, saj se ne želi pridružiti "pasivni večini, ki je s svojo tiho privolitvijo pomagala glasni Katoliški cerkvi in slovenski desnici zrušiti zakon, ki nikomur od njih ni nič jemal".

"Paradi ne gre le zase, temveč za skupno"
Prireditelji še zatrjujejo, da v primerjavi s tistimi v družbi, ki delijo, paradi ne gre zase, temveč za skupno. "Preteklost, v kateri so bili nezakonski otroci brezpravni, zunajzakonske skupnosti nepriznane, geji in lezbijke prisilno zdravljeni v psihiatričnih bolnicah, splav prepovedan in kontracepcija nedopustna, nikoli ni tako daleč, da se ne bi mogla v prihodnosti ponoviti," sklene njihovo politično sporočilo.
V Sloveniji prvič leta 2001
S tem pohodom se končuje teden Parade ponosa, ki traja od 26. maja do 2. junija. Za prvo Parado ponosa sploh veljajo spontani protesti v Stonewallu v ZDA leta 1969. Prva uradna parada v naši državi je bila leta 2001.