Tudi na letošnji Paradi ponosa je osrednja tema ureditev področja z družinskim zakonikom. Že na lanski paradi so čakali na sprejetje takratnega predloga zakonika, katerega t. i. kompromisna različica - kot kaže - ne bo sprejeta niti letos, a "še vedno smo tukaj in ne bomo tiho", je napovedala predsednica Društva Parada ponosa Petra Salaj.
Tudi če zakonik bo sprejet, to ne bo dovolj, saj je v tej različici še vedno diskriminatoren, več pa bo treba storiti tudi za omejevanje nestrpnega diskurza, ki se prepogosto skriva za krinko svobode govora, so v političnem sporočilu zapisali organizatorji.

"Tja, kjer smo lahko enakovredni državljani"
Prireditev se je začela na Metelkovi v Ljubljani, od koder so udeleženci krenili naproti 'do gejev in lezbijk prijaznega' lokala Open, kjer se je v zadnjih letih zvrstilo več homofobnih napadov. Med potjo so se namenoma izognili političnim institucijam ter se ustavili na tistih točkah, kjer se homoseksualnih ne "obravnava kot drugorazredne državljane".

"Nabiranje političnih točk na ramenih najranljivejših"
Politično kockanje v parlamentu je Slovenijo pripeljalo v situacijo, v kateri se vprašanja pravic manjšine zlorabljajo za nabiranje političnih glasov, je zbrane pred lokalom Open nagovorila članica Legebitre Urška Strle. Pravice pa so temeljne in neodtujljive - pravica do materialne in socialne varnosti, ki ju prinese sklenitev zakonske skupnosti, ni posebna pravica, prav tako ne do izbire življenjskega sloga in naloga države je, da te temelje vzdržuje, je pozvala.

"V času krize in razrastu sovraštva vsakdo pride na vrsto. Morda si mislite, da čas za vas še ni prišel, ker niste ne lezbijka, ne izbrisani, ne Rom. Toda slabi časi ne prihajajo. Slabi časi so že tu. Živimo v državi, kjer se politične točke nabirajo na hrbtih najranljivejših skupin v družbi," je protestirala.

"Naj geji in lezbijke povežejo levico in desnico"
Na letošnjo parado organizatorji zaradi razočaranja nad politiko, ki "ne drži obljub", niso povabili nobenega politika. Razen enega - ki je hkrati tudi častni pokrovitelj parade - ljubljanskega župana Zorana Jankovića. On je to z veseljem povzel kot potrditev, da v bistvu ni politik.
Dejal je, da drugače usmerjene Ljubljančani lepo sprejemajo, Ljubljana je po strpnosti izjema. Druga stvar pa je, kaj se dogaja v parlamentu, je dejal nad državnim zborom razočarani Janković.
Zato je navzoče paradnike pozval, naj oni prevzamejo vlogo povezovalca med levico in desnico in naj prihodnje leto parado organizirajo na mostu, ki povezuje dve strani. "Mogoče celo na Tromostovju, na eni strani je cerkev, na drugi strani je posvetna oblast - mestna hiša," je dejal župan.

Deset let Parad ponosa v Sloveniji
Zadnji incident se je sicer maja zgodil na ljubljanski železniški postaji z napadom na italijanskega gejevskega aktivista. Tudi on se je udeležil Parade ponosa kot upor ustrahovanju. S tem pohodom se končuje teden Parade ponosa, ki traja od 28. maja do četrtega junija. Za prvo Parado ponosa sploh se štejejo spontani protesti v Stonewallu v ZDA leta 1969. Prva uradna parada v naši državi se je zgodila leta 2001.