Ljudmila Novak iz NSi-ja je nasprotno poudarila, da stranka podpira klasično zakonsko zvezo med moškim in žensko, in dejala, da se preveč pozornosti posveča amandmaju, pri katerem so poslanci že spoznali zmoto ter "ga želijo dopolniti".

Gostje oddaje Pogledi Slovenije, Ljubica Marjanovič Umek, Tadej Strehovec, Bogdan Žorž, Katarina Kresal, Majda Potrata, Majda Černič Istenič in Ljudmila Novak, so razpravljali o (ne)registraciji zunajzakonske skupnosti, definiciji družine ter položaju in pravicah otrok.

Družina: moški, ženska, otrok, moški, ženska, brez otrok ...
Zataknilo se je že pri definiciji družine, ki je za Ljudmilo Novak klasična zveza med moškim in žensko, ki ju povezujeta ljubezen in otrok, čemur pritrjuje tudi Tadej Strehovec iz SŠK-ja. Majda Potrata pa je izpostavila 20 odstotkov slovenskih parov, ki živijo brez otrok. "Ali ti nimajo nobenega pomena," se je vprašala Potrata.

... dva moška z otrokom, dve ženski z otrokom ... ?
Katarina Kresal je dodala, da zakoni ne morejo definirati razmerij med ljudmi, ampak obratno, razmerja, ki se razvijajo skozi čas, morajo definirati zakone. Pred zakonom smo vsi enaki, je poudarila in glede definicije zakonske zveze dodala, da istospolna usmerjenost že 20 let ni več definirana kot bolezen ali motnja, da so istospolni ljudje kot drugi in da bi bilo "edino prav", da imajo enake pravice kot drugi.

Novakova: Poroka ti daje moč tudi za težke trenutke v življenju
Za Ljudmilo Novak, ki razmerje definira drugače, pa ni sprejemljivo, da bi definicijo zakonske zveze spravili na "skupnost dveh oseb", torej ne moškega in ženske. Poudarila je, da je poroka slovesen dogodek, "ki ti daje moč tudi za težke trenutke v življenju", zato obžaluje, da ji po njenem mnenju dajemo premajhen pomen.

Kresalova: Zakaj tega ne bi doživeli tudi istospolni?
Kresalova se strinja in se sprašuje, zakaj torej ne bi "nekaj tako lepega" omogočili tudi istospolnim parterjem, ki jim v naši državi tem trenutku tega doživetja ne omogočamo. Izpostavila je skandinavske države, ki jih v državi večkrat omenjamo kot zgled, kjer je ta problematika, vključno s posvojitvami otrok, urejena.

"Kar ni naravno, umaknite"
Novakova je temu oporekala in izpostavila, da nobena resolucija Evropske unije ne zahteva, da takšno izenačitev omogočimo. Meni, da bi bilo treba sporne člene umakniti, saj potem "ne bi bil potreben referendum". "Kar ni dozorelo, zrelo in ni naravno, to umaknite," je o dejala. Na resolucije EU-ja se sklicuje tudi Tadej Strehovec, ki je izpostavil, da so si enotne v ugotovitvi, da odločitev države, da posvojitev omogoča le paru ženska-moški, ni diskriminacija. "Zaboli me, ko je nekomu vseeno, da se vsi ne počutijo enaki v tej državi," je odvrnila Kresalova.

Na koga se naveže novorojeni otrok?
Gostje so govorili tudi o posvojitvah in vplivu okolja, v katerem otrok odrašča. Psihoterapevt Bogdan Žorž zagovarja, da je za "otroka ugodneje, da ima mamo, s katero je biološko povezan, in očeta, ki mu pomaga pri vzpostavljanju zunanjega stika". Popravila ga je Ljubica Marjanovič Umek, razvojna psihologinja, ki je spomnila, da je stroka to definicijo že pred časom razširila na "pomembno osebo", nato pa spoznala, da se je dojenček sposoben že kmalu navezati na več ljudi.

V povezavi s posvojitvami otrok je Majda Potrata poudarila, da zakonik otroka postavlja v ospredje, saj "rešuje" otroke, ki že živijo z biološkim staršem in njegovim istospolnim partnerjem. Ta otrok je po novem zakoniku izenačen z drugimi otroki.

Težave z drugačnostjo imamo odrasli, ne otroci
Novakova pa poudarja morebitne težave otroka, posvojenega v istospolno družino, ki bi jih ta imel v stiku z okolico zaradi okolja, v katerem živi. Dejala je, da se bo tak otrok kmalu znašel v psihični stiski, ne bo vedel, kakšna so spolna razmerja, in se bo srečeval s težavami z okolico. Marjanovič Umkova je kot primer izpostavila otroka s posebnimi potrebami in dejala, da z drugačnostjo nimajo težav drugi otroci, ampak navadno odrasli.

Raziskave ... in ... raziskave
Strehovca morebitna zakonska ureditev posvajanja v istospolnih družinah skrbi tudi z vidika diskriminiranosti. Dejal je, da bi se lahko, če bi otroke dali v posvojitev heterospolnim družinam, istospolni pari sklicevali na diskriminacijo, kar bi privedlo do kvot. Kot argument proti istospolnim družinam je navedel raziskave enostarševskih družin v ZDA, ki naj bi pokazale, da so otroci, ki odraščajo z le enim staršem, izpostavljeni višjemu tveganju za "asocialno vedenje, spolne bolezni, slabši učni uspeh".

"To so podatki izrečeni na pamet," se ne strinja Marjanovič Umkova, ki je izpostavila, da v Sloveniji visok odstotek otrok odrašča v enostarševskih družinah, zadnja raziskava učnega uspeha otrok pa ne kaže nobenih razlik, ki bi kazale na omenjen vpliv. "Diskreditirali ste te otroke in družine v veliki meri. To je huda obtožba," je dejala.

Sociologinja Majda Černič Istenič je navedla drugo raziskavo, prav tako iz ZDA, ki naj bi na podlagi statističnih podatkov pokazala, da so otroci, ki so odrasli v istospolnih družinah, na fakultetah uspešnejši, ker se jim starša bolj posvečata.

Če bo zakon, bo tudi referendum
Novakova je, če bodo poslanci potrdili družinski zakonik, napovedala referendum, za katerega, kot je dejala, ne bo težko zbrati podpisov. Tadej Strehovec, ki deluje v Skupini za pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, pa je napovedal, da se bo tudi ta dejavno vključila v morebitno referendumsko kampanjo.

Katarina Kresal je na vprašanje, ali bi morda bili potrebni manjši koraki pri sprejemanju tako velikih sprememb, odgovorila, da ob manjših korakih tudi zakona o izbrisanih ne bi bilo in da bi zakon na referendumu zagotovo padel. LDS na kompromise pri definiciji ni pripravljen, medtem ko v SD-ju po besedah Majde Potrata dokončne odločitve še ni.