Odbor za delo, družino in socialne zadeve je prekinil šest ur trajajoče drugo branje predloga družinskega zakonika. Prekinitev je sprejel na podlagi predloga poslanca Zaresa Vita Rožeja, da bi opozicija koalicijskim poslancem vnaprej predložila v preučitev vsa svoja dopolnila, ki jih želi predlagati. Časa za to imajo do konca tedna.
Članom odbora je do prekinitve uspelo sprejeti vse t. i. kompromisne amandmaje, ki sta jih predlagala ministrstvo in koalicija, zavrnili pa so veliko večino dopolnil opozicije, ki so se večinoma nanašala na definicijo zakonske zveze. Na tokratni seji jim je uspelo sprejeti približno šestino členov celotnega zakonika - ustavili so se pri 56. od 302 členov. Zakoniku se tako obeta še dolga obravnava na odboru, opozicija pa medtem grozi tudi z referendumom.
O svobodi odločanja za ali proti rojstvu ...
56. člen je za koalicijo nujen, saj naj bi bil izpeljan iz 55. člena ustave, ki zagotavlja svobodo odločanja. Vsak posameznik, poudarjeno posameznik, ima pravico do svobodne odločitve o rojstvu otroka - noben moški ne more ženski preprečiti rojstva niti ga ji vsiliti - še manj pa ima to pravico država, je dejala Majda Potrata iz SD-ja.
Tadej Strehovec iz Slovenske škofovske konference je ob tem dejal, da se pozablja na pravico še nerojenih otrok do matere in očeta, pa tudi do življenja, kar je v konfliktu s svobodo odločanja matere.
... ter o nadomestnem materinstvu?
Poslanec SDS-a France Cukjati pa je opozaril, da je 55. člen povezan z 111. členom, ki to svobodo odločanja o rojstvu otrok omogoča tudi istospolni partnerski skupnosti. To po njegovem mnenju omogoča kupovanje jajčnih celic tudi moškim istospolnim parom, s tem pa se odpira cela vrsta novih nedorečenosti in težav. "V tem zakoniku otrok ni cilj. Otrok je v tem zakoniku sredstvo, igrača," je izjavil Cukjati. Zato je SDS predlagal dopolnilo, s katerim bi zapisali, da odločata o rojstvu "svojih" otrok, in s tem preprečili uvedbo v Sloveniji sicer prepovedanega nadomestnega materinstva.
Zakonca svobodno odločata o rojstvu otrok. Do skupnih otrok imata enake pravice in obveznosti.
Pri branju 12. člena je opozicijo motila beseda "ljudem", ki jo je z dopolnilom želeli nadomestiti z besedo mladim in odraslim. Prva definicija po mnenju opozicije namreč lahko vključuje tudi istospolne partnerske skupnosti. Odbor je dopolnilo zavrnil.
Država s sistemom vzgoje in izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva ter svetovanja omogoča ljudem, da se vsestransko pripravijo na skladno partnersko in družinsko življenje, pomaga pa jim tudi reševati probleme v medsebojnih razmerjih in v razmerjih do otrok.
Še pred tem se je zapletlo tudi pri 7. členu, ki predvideva prepoved telesnega kaznovanja otrok. Predstavnica zakonodajalca, državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak, je pojasnila, da ta člen izhaja iz Konvencije o otrokovih pravicah, ki predvideva ničelno toleranco do nasilja nad otroki. Vsako telesno kaznovanje otroka je ponižujoče ravnanje, je dejala Kopačeva in dodala, da se tovrstno ravnanje sankcionira po že sprejetem zakonu o preprečevanju nasilja nad otroki.
Razlika med pretepanjem ter "sorazmernim in pravičnim" telesnim kaznovanjem?
Cukjati meni, da je protiustavno staršem jemati pravico do izbire metode vzgoje. Poudaril je, da je pretepanje lahko zloraba otrok, razlikuje pa med pretepanjem ter "sorazmernim in pravičnim" kaznovanjem otroka. Kaznovanje je pedagoški ukrep, meni Cukjati, s katerim otroku pokažemo, kje so meje. S popolno prepovedjo telesnega kaznovanja država posega v pravico in dolžnost starša do vzgoje otroka, je državna uzurpacija vzgoje, protestira Cukjati. SDS je zato predlagal amandma, ki namesto prepovedi telesnega kaznovanja staršem prepoveduje "telesna in druga ponižujoča ravnanja". Tudi to dopolnilo je odbor zavrnil.
(1) Starši v vseh dejavnostih v zvezi z otrokom skrbijo za korist otroka. Otroke obravnavajo in vzgajajo s spoštovanjem do njihove osebe, individualnosti in dostojanstva. Otrok telesno ne kaznujejo in jih ne izpostavljajo drugim oblikam ponižujočega ravnanja.
Pri 6. členu so se poslanci zopet razhajali na definiciji starševstva in družine. V tem členu je namreč v zakona starševska skrb zamenjala roditeljstvo. SDS je zato predlagal amandma, ki starševsko skrb v prvem odstavku zamenja s pravicami in dolžnosti obeh staršev - v dvojini, ter v besedilo dodati tudi starševske "pravice in dolžnosti". Kot je pojasnil poslanec SDS-a France Cukjati, ni več samoumevno, da sta starša samo dva, pravni jezik pa da mora biti natančen. K temu členu je dopolnilo vložila tudi opozicijska SLS, ki želi besedo "starša" nadomestiti z očetom in materjo. Oba amadmaja je odbor zavrnil.
Majda Potrata iz Socialnih demokratov ne vidi razloga, da bi razpravljali o tem, ali pojmovati starše kot dvojino ali kot množino. Dejan Levanič (SD) pa je prepričan, da zakonik ničesar ne jemlje ali pa kogarkoli postavlja v manjvreden položaj. Po njegovih besedah je določeno, da starševska skrb pripada obema od staršev. Glede na razpravo, v kateri sogovorniki nikakor ne najdejo skupnega jezika, je odbor na predlog Marijana Križmana (SD) odločil, da v skladu s poslovnikom lahko posamezni govornik o istem vprašanju oz. členu razpravlja le enkrat.
Vlada je po besedah Kopačeve amandmaja zavrnila. Po njenih besedah je zakonik napisan na tak način (v množini) prav z namenom, da se v zakonodajo vključi tudi "raznovrstnost družinskih oblik in dopušča tudi drugačne družine".
(1) Starševska skrb je celota obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj.
(2) Starševska skrb pripada skupaj obema od staršev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje