Nasprotniki privatizacije so se zbrali na Kongresnem trgu, da bi z opozorilnim shodom izrazili nasprotovanje razprodaji državnega premoženja. Po nagovorih na Kongresnem trgu so se odpravili pred državni zbor.

V primeru razprodaje boljše življenje? Narobe!
Zbrani na protestu so s seboj prinesli transparente z napisi proti prodaji državnega premoženja in privatizaciji. Na transparentih so med drugim premierju Miru Cerarju sporočali: Cerar, ne prodaj Slovenije, nosili pa so tudi napise: Proti privatizaciji, Razveljavimo gnile kupčije, Slovenske firme so naše firme in Prodam vlado.

Tuji špekulanti si manejo roke
Luka Mesec (ZL) je zbrane spomnil, da privatizacijo spremljamo že 25 let. "Prvi krog nam je prinesel pidovske barone, drugi krog tajkune, tretji, ki poteka zdaj, pa prinaša tuje špekulante," je dejal. Prepričan je, da privatizacija, ki poteka, ni "ne poštena, ne koristna, ne prostovoljna" in da je "še bolj zavita v meglo kot prejšnji procesi". "Tuji špekulanti si manejo roke, ljudstvo pa strada. Ne bomo kolonija," je poudaril.

Zbrane so nagovorili tudi nekateri delavci družb, ki so predstavili svoje izkušnje. Mladen Jovičić iz Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti je dejal, da se Luka Koper s sodelujočim menedžmentom in delavci uspešno razvija tudi brez privatizacije, v državni račun plačuje dividende in ima vedno višji dobiček. "Nismo se prodali, da bi to dosegli. Nas pa država blokira z zavlačevanjem pri drugem tiru," je dejal Jovičić in dodal, da je ta projekt močno združil prebivalce v regiji. "Zahtevamo drugi tir," je bil odločen.

"Želimo delati"
Franc Grabler iz sindikata Cinkarne Celje, ki je v postopku prodaje, je dejal, da jim ni vseeno, kaj se bo zgodilo z njimi. "Državna lastnina pripada ljudstvu oz. državljanom, ne pa vladi," je dejal in dodal, da tudi Cinkarna Celje dobro posluje. "Želimo delati, želimo prihodnost za nas in naše otroke," je povedal.

Drugi govorci so opozorili, da je treba državna podjetja upravljati v dobro vseh, ne le peščice. Bojijo se, da se bo oblast po (raz)prodaji podjetij lotila še zdravstva in šolstva, na koncu pa še gozdov in vodnih virov. Opozorili so tudi, da lastniki potrebujejo delavce, a v njih ne vidijo ljudi.

Med udeleženci je bilo opaziti različne predstavnike civilne družbe, akademske sfere, sindikatov in tudi nekatere politike.

Dušan Semolič, predsednik ZSSS-ja, ki se je tudi udeležil protesta, je za TV Slovenija dejal: "V tem primeru gre za totalno razprodajo dobrih podjetij. Gre za logiko, češ če bomo vse prodali, razprodali, bomo bolje živeli. Narobe!"

"Zagovorniki privatizacije pravijo, da bomo bolje živeli, če bomo prodali podjetja. To absolutno ne drži. Razprodaja dobrih podjetij v večini primerov pomeni izgubo delovnih mest," je dejal in dodal, da novi lastniki v ospredje postavljajo čim višji dobiček. "Ceno bodo plačali zaposleni," je prepričan.

Na protest je prišel tudi predsednik Konfederacije sindikatov 90 Peter Majcen, tokrat v vlogi aktivnega državljana. "Vidim, da se zadeva pelje v napačno smer. Razprodaja v tem trenutku po ekonomskih zakonitostih ni upravičena, niti ni v interesu slovenskih državljanov," je dejal.

Rešitev: Sprememba v politiki upravljanja družb
Protest proti privatizaciji je organizirala skupina Državljani proti razprodaji, ki združuje sindikate, vstajniška gibanja, organizacije civilne družbe, politične stranke in posameznike, podpira pa ga tudi stranka Združena levica.

Rešitev vidijo v spremembi politike upravljanja državnih podjetij v smeri, da bodo glavno besedo pri upravljanju dobili stroka, civilna družba in zaposleni. Da bi politiko opozorili, kako zmotna je zamisel o prodaji državnega premoženja, so pred tedni začeli zbirati podpise pod peticijo Preprečimo razprodajo. Do zdaj jo je podpisalo okoli 13.600 ljudi.