Po besedah Andreja Gnezde iz Plana B za Slovenijo na svetovni ravni protestirajo proti vsem trgovinskim sporazumom, ki načrtujejo obsežno deregulacijo zakonodaje, ki varuje okoljske, porabniške in delavske pravice. "Nikakor ne sprejemamo tega, da bi prek teh sporazumov dali neke vzvode, da nam korporacije pišejo zakonodajo," je bil odločen Gnezda. "Mi stremimo k novemu ekonomskemu modelu, trajnostnemu razvoju, ti sporazumi pa vodijo v diametralno nasprotno smer," je dodal.

Na protestu na Prešernovem trgu se je zbralo približno 100 ljudi, ki so svoje nasprotovanje trgovinskim sporazumom izražali z napisi, kot so "Nočemo biti lahek plen korporacijskih hijen", "Nočemo države v krempljih korporacij", "Nočemo države podtalnih mahinacij".

Najbolj na udaru kmetijstvo
Med protestniki je bil tudi poslanec ZL-ja Matjaž Hanžek, ki je prepričan, da bodo sporazumi Sloveniji škodovali bolj ali manj na vseh področjih, kjer bodo multinacionalke lahko določale standarde, zlasti pa bo na udaru kmetijstvo. Če bo, denimo, multinacionalka ugotovila, da nekateri socialni standardi v neki državi omejujejo njihovo prosto konkurenco, bo lahko tožila državo, je posvaril Hanžek.

Tudi nekdanji predsednik Zelenih Slovenije Dušan Plut meni, da bi bili s sporazumi v Sloveniji najbolj prizadeti okoljski standardi in položaj slovenskega kmetijstva. Prav tako je dejal, da bi se s sporazumi na evropska tla prenesli ameriški standardi, s čimer bi se socialne in okoljske razmere poslabšale.

Protesta so se med drugim udeležili še evropski poslanec Igor Šoltes, glavni tajnik sindikata Sviza Branimir Štrukelj in poslanka ZL-ja Violeta Tomić.

Akcije proti čezatlantskemu trgovinskemu in investicijskemu partnerstvu med EU in ZDA (TTIP), gospodarskemu in trgovinskemu sporazumu med EU in Kanado (Ceta) ter sporazumu o trgovini s storitvami (Tisa) danes potekajo po vsem svetu, del tega dogajanja pa je tudi Slovenija.

Pogajanja med EU-jem in ZDA o TTIP-u se nadaljujejo prav prihodnji teden v New Yorku. Aktivna kampanja pa v Sloveniji poteka že od konca lanskega leta, ko se je v skupnih prizadevanjih zbralo več kot 20 civilnodružbenih gibanj, nevladnih organizacij, sindikatov in političnih strank.