Po podatkih iz raziskovanja Življenjski pogoji (SILC) za leto 2017 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 13,3-odstotna. To pomeni, da je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo približno 268.000 prebivalcev Slovenije, kar je 12.000 manj kot v prejšnjem letu, piše v objavi statističnega urada.
Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je bil 7.628 evrov, mesečni pa 636 evrov. Kdor ga ni presegel, je živel pod pragom tveganja revščine. Ta je za štiričlansko družino (2 odrasla in 2 otroka pod 14 let) znašal 1.335 evrov na mesec, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 954 evrov.
Stopnja tveganja revščine se je glede na prejšnje leto znižala za 0,6 odstotne točke.
Prag tveganja revščine se je zvišal za 232 evrov na leto. Izračun temelji na dohodkih, prejetih v letu 2016.
Dohodek je bil nekoliko enakomerneje porazdeljen med gospodinjstvi, saj se je vrednost Ginijevega količnika znižala za 0,7 odstotne točke, vrednost razmerja kvintilnih razredov pa za 0,2.

Kdo so ljudje pod pragom tveganja?
Urad je objavil tudi razrez 268.000-glave populacije ljudi, ki so pod pragom tveganja revščine. Med njimi je

• 78.000 upokojencev (15,9 odstotka vseh upokojencev)

• od tega 54.000 žensk in 23.000 moških

• 56.000 delovno aktivnih (6,6 odstotka vseh delovno aktivnih)

• od tega 32.000 zaposlenih

• od tega 24.0000 samozaposlenih

• 51.000 brezposelnih (41,8 odstotka vseh brezposelnih)

• 49.000 mladoletnih otrok (12,8 odstotka vseh otrok)

• 34.000 pod kategorijo nerazvrščenih

Socialni transferji še vedno znižujejo revščino
Če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev (družinskih in socialnih prejemkov), bi bila stopnja tveganja revščine 24-odstotna. Če bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se stopnja tveganja revščine zvišala na 41,5 odstotka. Socialni transferji so stopnjo tveganja revščine znižali za 0,3 odstotne točke bolj kot v prejšnjem letu, pokojnine pa za 0,6 odstotne točke bolj kot v prejšnjem letu. Ti podatki kažejo, da so vse oblike socialnih transferjev, vključno s pokojninami, v Sloveniji še vedno pomemben dejavnik zniževanja revščine.
Povprečni dohodek gospodinjstev višji
Povprečni letni neto razpoložljivi dohodek na gospodinjstvo je bil 22.256 evrov in je bil tako za 701 evro višji kot v prejšnjem letu. Povprečni letni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva se je zvišal za 258 evrov, na 8.990 evrov, povprečni letni ekvivalentni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva, preračunan po OECD-jevi prilagojeni ekvivalenčni lestvici, pa za 392 evrov (na 13.585 evrov).
Razdelitev po regijah
Povprečni letni razpoložljivi dohodek gospodinjstev je bil v zahodni Sloveniji višji kot v vzhodni Sloveniji. Povprečni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva je bil najvišji v osrednjeslovenski (9.859 evrov in obalno-kraški statistični regiji 9.847 evrov), najnižji pa v posavski (8.360 evrov) in pomurski statistični regiji (8.440 evrov). Glede na prejšnje leto se je zvišal v vseh dvanajstih statističnih regijah, najbolj v goriški in posavski, najmanj v koroški in osrednjeslovenski.
Največja deleža v skupnem razpoložljivem dohodku gospodinjstev so bili dohodki iz zaposlitve (59,4 odstotka) in pokojnine (22,5 odstotka), sledili so družinski in socialni prejemki (10,3 odstotka), najmanjša deleža pa so bili dohodki iz samozaposlitve (5,5 odstotka) ter kapitalski in drugi dohodki (2,2 odstotka). Delež pokojnin, kapitalskih in drugih dohodkov v skupnem razpoložljivem dohodku gospodinjstev se je glede na prejšnje leto nekoliko zmanjšal, medtem ko se je delež dohodkov iz zaposlitve, samozaposlitve ter delež družinskih in socialnih prejemkov v skupnem razpoložljivem dohodku gospodinjstev nekoliko zvišal.
Zmanjšana socialna izključenost
Stopnja tveganja socialne izključenosti se je v Sloveniji glede na prejšnje leto znižala za 1,3 odstotne točke. Znašala je 17,1 odstotka; to pomeni, da je bilo tveganju socialne izključenosti izpostavljenih približno 345.000 oseb ali 26.000 manj kot v prejšnjem letu. Zmanjšanje števila oseb, izpostavljenih temu tveganju, je bilo posledica znižanja vseh treh kazalnikov socialne izključenosti: stopnja tveganja revščine se je znižala za 0,6 odstotne točke, stopnja resne materialne prikrajšanosti za 0,8 odstotne točke in stopnja zelo nizke delovne intenzivnosti za 1,2 odstotne točke, še piše v sporočilu za javnost statističnega urada.
Odziv minisitrstva za delo
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v odzivu na podatke SURS-a poudarilo, da so k pozitivnemu trendu znižanja stopnje revščine pripomogle tudi spremembe zakonodaje na področju socialnih transferjev in pokojnin. Kot so navedli so se lani zvišali zneski denarne socialne pomoči, izredne denarne socialne pomoči, pogrebnine in posmrtnine, zvišal se je tudi cenzus za varstveni dodatek za samsko osebo. Odpravljeni so bili praktično vsi varčevalni ukrepi in sprejeti novi ukrepi, ki imajo neposreden vpliv na zmanjševanje stopnje revščine in socialne izključenosti.

Ministrstvo za delo je lani subvencijo za kosilo razširilo z učencev iz družin, ki se uvrščajo v 1. dohodkovni razred, tudi na učence družin, ki se uvrščajo v 2. in 3. dohodkovni razred. Ukinili so zaznambe na nepremičninah in vračilo prejete pomoči za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči v primeru, ko ima posameznik oziroma družina v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo v vrednosti do 120.000 evrov.

"Glede na pozitivne gospodarske trende in nizko stopnjo brezposelnosti se soočamo s situacijo, ko je treba posebno pozorno posvetiti osebam, ki so najdlje oddaljene od trga dela in ki kljub visoki stopnji zaposlenosti ne zmorejo vstopa na trg dela," še dodajajo na ministrstvu.