Umora v izolski bolnišnici sta bila izvedena "izjemno profesionalno", zaradi česar predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Branko Grims (SDS) sklepa, da ju je izvedel za to usposobljen človek. Po tem, ko je bil človek že na tleh, je morilec stopil k žrtvi in jo še enkrat ustrelil v tilnik. Naboj, ki je bil izstreljen v policista, pa je bil usmerjen natančno v spoj na neprebojnem jopiču, zaradi česar je povzročil tako hudo rano, je izpostavil Grims na medijski konferenci.

Grims: Morilec sodelavec SDV-ja
Zaradi tega Grims sklepa, da je bil morilec kot nekdanji sodelavec Udbe (po njegovih besedah) "očitno treniran za to". "Izražam utemeljeno domnevo, da to ni bil prvi zločin, ki ga je storil," je dodal Grims. V obdobju, v katerem je bil morilec sodelavec SDV-ja, je bilo namreč izvedenih največ zunajsodnih umorov, ki jih je zagrešila Udba, je pojasnil.

Ob tem je Grims izpostavil tudi vprašanje izvora orožja. Morilec je imel pištolo crvena zastava kalibra 7,65 milimetra z odstranjenimi oznakami. Natančno takšne pištole pa je mogoče zaslediti v dokumentaciji komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, je poudaril.

Orožje, ki ni bilo predano državi?
Komisija je namreč že večkrat pozvala pristojne institucije - policijo in tožilstvo, naj raziščejo vprašanje orožja Udbe, ki ob osamosvojitvi in tudi nikoli pozneje ni bilo predano policiji oz. državi. V Sloveniji in tujini naj bi bilo v bunkerjih Udbe več kot 7.000 kosov orožja. Vendar pa se vse do zdaj očitno ni zgodilo nič, je povedal.

Sodnik ni želel preiskave stanovanja
Grims je danes tudi izpostavil, da pristojni sodnik po umoru ni hotel izdati naloga za preiskavo stanovanja, pa je šlo za umor. Po njegovi oceni je to nekaj nepojmljivega, zato pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča sprašuje, kako bo ravnal v zvezi s tem.
Ministrstvo zaprosilo za podatke
Z ministrstva za pravosodje so se odzvali s pojasnilom, da so koprsko okrožno sodišče zaprosili za za podatke in poročilo o odločanju o izvedbi hišne preiskave. Ministrstvo je še poudarilo, da gre pri konkretni odločitvi za izključno pristojnost sodne veje oblasti. O morebitnih ukrepih se bodo odločali po prejetju odgovora.
Policija: Izvor orožja ni na policiji
V policiji od leta 1991 veljajo jasna pravila in postopki ravnanja s službenim orožjem po prenehanju službovanja, o postopkih ravnanja v nekdanjem SDV-ju pa bi odgovore veljalo iskati drugje, ne na policiji, so v zvezi z ugibanji glede izvora orožja napadalca v Izoli zapisali na Generalni policijski upravi. Grimsovih izjav niso želeli komentirati. So pa zagotovili, da policija ustrezno ukrepa v vseh primerih, ko je seznanjena z informacijo o posedovanju nelegalnega orožja.
Obenem so poudarili, da v policiji od leta 1991 veljajo jasna pravila ravnanja z orožjem. Policisti morajo ob prenehanju delovnega razmerja v enoti, v kateri zaključujejo delovno razmerje, predati službeno orožje svojemu nadrejenemu, so pojasnili. Prav tako rezervni policisti nimajo orožja pri sebi, ampak ga hranijo na policijskih postajah in se jim dodeli ob vpoklicu ter odvzame oz. deponira, ko pomožni policist preneha z opravljanjem naloge,
Koprski policisti: Morda na črnem trgu
Policijska uprava Koper je sicer v sredo ocenila, da bi lahko storilec orožje dobil na črnem trgu po letu 2001, ko se je vrnil iz zapora. Uporabil je orožje crvena zastava z izbrisanimi številkami. Do leta 1981 je bil v rezervnem sestavu milice, vendar pa orožja, s katerim je streljal, ni imel s tega naslova.

Leljak: SDV ni predal vsega orožja
Na tokratni novinarski konferenci je sodeloval tudi publicist Roman Leljak. Povedal je, da je imel SDV svoj tajni fond orožja, ki ni bil dostopen policiji. Obenem pa je v Arhivu Republike Slovenije zasledil, da so nekaterim operativcem Udbe nadrejeni po končani delovni dobi brez potrebnih dovoljenj podarili orožje. Teh dokumentov Slovenija ob osamosvojitvi ni pridobila, zato nima podatkov o tem, kdo ima to orožje v lasti, je še povedal.

Leljak je predstavil knjigo, v kateri je razkril seznam okoli 17.000 sodelavcev Udbe. Sestavil ga je iz izvornih mikrofilmov, ki jih je pridobil od Dušana Lajovica, človeka za seznamom udba.net. Ti mikrofilmi so po oceni višjega sodišča v Ljubljani verodostojni. Knjigi je priložil "natančen šifrant", iz katerega je mogoče razbrati, kakšno vlogo je kdo opravljal.