Eden izmed najbolj prepoznavnih poslancev SDS-a na prelomu tisočletja Ivo Hvalica se je od politike poslovil po kongresu SDS-a leta 2001 v Celju, kjer je kritiziral vodenje stranke. Predsednik stranke Janez Janša je tedaj postavil ultimat, da se bo, če bo Hvalica izvoljen v izvršilni odbor, odpovedal vodenju stranke.

"Zdaj imamo en program, en statut in ena programska izhodišča ter dva pogleda na to, kako graditi stranko v prihodnje. Če bosta ta dva pogleda v prihodnjem izvršilnem odboru, bo to neenotna in neučinkovita stranka in sam takšne stranke ne mislim voditi," je tedaj izjavil Janša.

Hvalica, ki je v preteklosti večkrat izjavil, da še vedno simpatizira z nekdanjo stranko, tokrat pravnomočne obsodbe v zadevi Patria in vpliv sodbe na prihodnost največje slovenske politične zdaj tudi parlamentarne stranke ni želel komentirati. "SDS-a ne bom komentiral, ker je to nevarno," je povedal.

Nedostojna Jankovićeva poteza
Manj redkobeseden je bil nekdanji poslanec, zdaj upokojenec iz Solkana, glede najnovejše politične krize, ki jo je sprožila predvsem zmaga Zorana Jankovića na kongresu PS-ja. "To, kar se je zgodilo, ni dostojno slovenskega političnega prostora. Vsi se izogibajo definirati glavnega igralca, kot bi morali. To je "šerif Bačke Palanke", ne pa predsednik največje parlamentarne stranke," je bil v svojem poznanem slogu sočen Hvalica.

"Zadevo sem poskušal analizirati in ugotovil sem, da ni bedak, temveč prvovrstni balkanski prefriganec. Dobro ve, da imajo Slovenci zelo nizko politično kulturo. Vsak dan sem med ljudmi in ne morem verjeti, kakšna vprašanja padajo. Slovenci nimajo pojma o politični kulturi, vendar ne ideološko, temveč glede tehnologije odločanja," ugotavlja.

Enaka morala na obeh političnih polih
O slovenski politični kulturi se je pred kratkim razgovoril tudi tožilec v zadevi Patria Andrej Ferlinc. "Tukaj ni težava strank, levih ali desnih, gre za to, da v naši družbi ni ničelne tolerance do korupcije," je dejal in opozoril, da del politike celo nudi podporo ljudem, ki so obremenjeni s koruptivnimi odnosi, kar je skrb vzbujajoče in se ne bi smelo dogajati.

"S tem njegovim stavkom se zelo strinjam. To je zelo skrb vzbujajoče. Enak pristop in enaka morala sta tako na levi kot na desni strani," je o tožilčevem opozorilu dejal Hvalica.

Aliansa proti Janši
Od obsojenih pa je bilo slišati, da gre ob tem za zaroto "stricev iz ozadja", za sodbo, ki je bila spisana v "Murglah". Kako pa je občutil te strice iz ozadja, ko je bil sam dejaven v politiki v devetdesetih letih?

"Kakšni strici iz ozadja? Strici niti niso bili v ozadju, saj so se ob Jankovičevi kandidaturi na volitvah pojavili v ospredju. Res je, da so se nekateri že umaknili. Navsezadnje je Milan Kučan pred kongresom PS-ja opozoril, kaj se lahko zgodi. Zgodilo pa se je prav to, na kar je on opozarjal. Dejstvo je, da je tu neka aliansa, ki se poskuša na vsak način zoperstaviti Janezu Janši ter njegovi vse bolj radikalni in militantni stranki," je razložil Hvalica.

Za pojav Zorana Jankoviča v slovenski politiki pa so po njegovem mnenju glavni krivci Ljubljančani, ki so ga izvolili za župana.

Lustracije ni bilo tudi zaradi desnice
Zaradi obsodbe v zadevi Patria so se v največji stranki ponovno pojavile zahteve po lustraciji. Toda ali je ta sploh smiselna po skoraj četrt stoletja "demokratične" zgodovine Slovenije. Zakaj, če že, lustracija ni bila izvedena v letih po osamosvojitvi?

"Ker bi morali lustrirati tudi koga, ki je pritekel na desno stran," pojasnjuje nekdanji poslanec DZ-ja, ki se je tudi pohvalil, da je bil "eden redkih" na desni strani, ki v preteklosti ni bil član zveze komunistov, SZDL-ja ali ZSMS-ja.

"Dejstvo je, da so bili v drugem mandatu DZ-ja neki resni poskusi, ker je bil temu naklonjen tudi SLS, ki je bil tedaj v vladi skupaj z Drnovškovim LDS-om. Vendar nato niso imeli zagotovljenih dovolj glasov. Menim, da je nekaterim na desnici to ugajalo," se je spominjal.

Nove pomladi še ne bo
"Afera Patria bo v nasprotju s pričakovanji njenih režiserjev povzročila rojstvo nove Justice, ki ji bodo ljudje bolj zaupali. In šele ko se bo to zgodilo, bomo lahko govorili o novi slovenski pomladi. Glavni akter slednje pa ne bo nihče drug kot Janez Janša!" je na svojem blogu zapisal nosilec liste SDS-a na evropskih volitvah Milan Zver. Kdaj se bo zgodila ta nova pomlad pa mnenju enega izmed spremljevalcev prve slovenske pomladi na začetku devetdesetih?

"Pomlad je bila termin leta 1989, ko je padel Berlinski zid. To se ne more ponoviti. Navsezadnje verjamem v politično pomlad po tehnološki plati. Demos, ki je leta 1990 zmagal na volitvah z več kot 54 odstotki, je imel široko pahljačo ponudbe, saj je bilo v njem združenih veliko različnih strank," pravi in dodaja, da je z ekstremno in radikalno največjo desno stranko in dvema psevdo- ali neosocialističnima strankama nemogoče govoriti o pomladi.

"To pomlad moramo doseči na normalen način, z ustrezno strankarsko ponudbo na desni polovici spektra," je še opozoril nekdanji poslanec SDS-a.