To je po sestanku prvakov parlamentarnih strank dejal premier Janez Janša. Pojasnil je, da so se na sestanku dogovorili, da vsi predsedniki parlamentarnih strank z možnostjo takšnega pristopa k rešitvi vprašanj, povezanih z žrtvami vojnega nasilja, seznanijo pristojne strankarske organe za odločanje. Ali je to prava rešitev, bi se lahko videlo v enem tednu, je dodal Janša.

Če bo večina strank naklonjenih takšnemu načinu reševanja zadev, se bodo predsedniki strank sestali še enkrat in skušali oblikovati besedilo zakona, ki bi ga vse parlamentarne stranke ali večina skupaj vložili v parlamentarni postopek.

Rešitev SD-ja v veliki meri sledi odločbi ustavnega sodišča
Janša je dejal, da rešitev SD-ja v veliki meri sledijo obrazložitvi, ki je zapisana v odločbi ustavnega sodišča in je bila podlaga za koalicijski predlog zakona o žrtvah vojnega nasilja.

Glede zakona o vojnih grobiščih pa je Janša povedal, da na mizi ni popolnoma soglasne rešitve. pri tem zakonu bi po njegovem mnenju lahko našli kompromis z različnimi pristopi glede napisov na grobiščih in z nekim zaključkom, ki bi se izrazil s postavitvijo skupnega spomenika neznanemu junaku. Ta bi bil po Janševih besedah posvečen vsem tistim, ki so skozi zgodovinski obstoj slovenskega naroda umrli za domovino.

SD-jeva novela razširja krog upravičencev do statusa žrtve vojnega nasilja
Novela zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki jo predlaga SD, med osebe, ki lahko dobijo status žrtve vojnega nasilja, dodatno uvršča tudi otroke in begunce, ki so bili žrtve partizanskih enot. Osebam, ki so bile prisilno mobilizirane pa dodatno priznava pravico do življenjske mesečne rente.

Predlog novele zakona sicer predvideva, da se prvo člen zdaj veljavnega zakona o žrtvah vojnega nasilja razširi tako, da lahko v posebnih primerih status žrtve vojnega nasilja pridobi tudi civilna oseba, ki je bila izpostavljena nasilnim dejanjem in prisilnim ukrepom drugih oboroženih sil. Predsednik poslanske skupine SD-ja Miran Potrč je pojasnil, da so pod pojmom druge oborožene sile mišljene predvsem organizirane partizanske enote.

Pod "posebne primere" spadajo otroci, katerih starši so umrli, bili ubiti ali pa pogrešani kot pripadniki katere koli oborožene sile, ki je v času od 6. aprila 1941 do 15. maja 1945 delovala na območju sedanje Slovenije ter begunci, ki so morali odditi z domov zaradi nasilja katerih koli vojaških enot.

Visoka stopnja konsenza parlamentarnih strank
Kljub visoki stopnji soglasja o načinu usklajevanja, imajo stranke še vedno različne poglede na vsebinske rešitve vojnega zakona. Prvak SD-ja Borut Pahor meni, da je njihov predlog resnicoljuben in pošten, da omogoča pravice tistim žrtvam, glede katerih ni bilo sporov, pa so bili do zdaj kljub temu prezrti, in da ne izkrivlja zgodovine. Katarina Kresal, LDS, meni, da bi bilo vprašanje vojnih zakonov najhitreje rešeno tako, da bi se usklajevali na podlagi koalicijskega predloga, pri katerem je edino jedro spora 6. člen o žrtvah vojnega nasilja.

S tem se strinja tudi Gregor Golobič, Zares, ki pa sestanek kljub temu ocenjuje kot konstruktiven. Zadovoljen je tudi Andrej Bajuk, NSi, čeprav njegovo stranko moti, da SD-jev predlog uporablja "ideološki žargon" in dela razlike med otroki. Za DeSUS je sprejemljivo vse, "kar pomeni širši konsenz v parlamentu", tudi doslej naj bi jih pri vprašanju vojnih zakonov motil zgolj že omenjeni člen, po katerem naj bi sodelavec okupatorja dobil status vojne žrtve.

Zmago Jelinčič, SNS, ne pristaja na del predloga SD-ja, da status žrtev dobijo mobiliziranci v nemško vojsko, zato bo njegova stranka pripravila nekatere pripombe. Za Jakoba Presečnika, SLS, pa je, nasprotno, najpomembnejše prav to, da se rešita vprašanji kategorij mobilizirancev v nemško vojsko in otrok.