Komisija za preprečevanje korupcije mora v treh dneh po prejetju sodbe vrhovnega sodišča s svoje spletne strani odstraniti zaključno poročilo v delu, ki se nanaša na tožnika, ji je naložilo sodišče. To zahtevo pa je komisija že izpolnila, saj je že spomladi iz poročila o premoženjskem stanju predsednikov političnih strank iz leta 2013 skupaj z delom, ki se je nanašal Janšo, umaknila tudi del, ki se je nanašal na Jankovića.

Ljubljanski župan in predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković je zato že izrazil zadovoljstvo s sodbo vrhovnega sodišča in na novinarski konferenci dejal, da zdaj vidi, da je bilo poročilo politično motivirano.

Janković zaradi odločitve vrhovnih sodnikov zdaj zahteva, da protikorupcijska komisija preveri sum tveganja korupcije pri nekdanjem predsedniku komisije in zdajšnjem ministru za pravosodje Goranu Klemenčiču, in sicer tako za čas, ko je vodil komisijo, kot za čas, ko je na ministrskem položaju.

Hkrati se sprašuje, koliko novih poslov je v tem času odvetniška pisarna Klemenčičeve žene dobila z državo, s podjetji, kjer ima država pomemben lastniški delež, in z institucijami, katerih ustanovitelj je država. Predsednika vlade Mira Cerarja pa je pozval, naj oceni, ali je oseba, ki krši ustavne pravice in dela nezakonito, še lahko minister za pravosodje.

Prav tako si želi televizijskega soočenja s Klemenčičem, da bi lahko njune argumente slišali tudi državljanke in državljani. Odvetniško družbo Čeferin, ki ga zastopa, pa bo prosil, naj preveri morebitne možnosti za kazenski pregon Klemenčiča, in sicer "najmanj za nevestno delo".
Klemenčič: V zadevi poteka kazenski postopek
"Tudi tokrat se sodišče ni spuščalo v presojo pravilnosti ali nepravilnosti vsebinskih ugotovitev KPK-ja v primeru Zorana Jankovića, ampak je poročilo razveljavilo iz postopkovnih razlogov. Poudaril bi še to, da je v zadevi, v kateri je KPK vodila postopek zoper Zorana Jankovića; in mimogrede, glede katerega še vedno obstaja zvočni posnetek zaslišanja na spletu; poteka kazenski postopek. Vložena je bila zahteva za preiskavo zaradi pranja denarja. Mogoče je bil njegov današnji nastop že nekoliko v funkciji obrambe v tej zadevi. Govorimo o Grepu," se je odzval Klemenčič.

Štefanec bo predlagal obnovitev postopka
Odločitev o tem, ali bo nadaljevala tudi postopek nadzora nad premoženjskim stanjem Jankovića, mora sprejeti senat komisije. Predsednik komisije Boris Štefanec je že napovedal, da se bo senat sešel po 20. juliju. Sam namerava senatu, v katerem sta še njegova dva namestnika, predlagati, da postopek nadaljujejo. Če bosta kolega v senatu oz. vsaj eden izmed njiju soglašal, bo KPK postopek nadaljeval in če bodo ugotovili določene kršitve, bodo poročilo brez vsakega dvoma poslali Jankoviču v izjasnitev.

Štefanec ni želel komentirati postopkov prejšnjega senata KPK-ja, saj tega ni počel do zdaj in tudi v prihodnje ne bo. Ugotavljal je zgolj, da je senat neke razloge za odločitev imel, jih poskušal v zaključnem poročilu obrazložiti, a je bilo to očitno premalo.

Kar pa zadeva možnost kazenskega pregona prejšnjega predsednika Klemenčiča, zdajnjega pravosodnega ministra, ki jo je danes omenjal Janković, si Štefanec težko predstavlja, da bi takšna ovadba sprožila sodni postopek, ki bi se zaključil tudi s kaznovanjem ovadenega.

Zoper odločbe KPK-ja ni pritožb, je pa mogoče sprožiti sodne postopke in ti so bili sproženi. Sama zadeva še ni zaključena, za eventualno kaznivo dejanje pa bi moral biti dokazan naklep. To si težko predstavlja tudi glede na to, da je vsaka odločitev predsednika komisije izpostavljena oceni javnosti.

Na Jankovićeve navedbe, da bi morala komisija v zvezi s Klemenčičem in poslovanjem odvetniške pisarne njegove soproge preveriti sum tveganja korupcije, pa Štefanec odgovarja, da če Janković razpolaga s kakršnimi koli podatki v tej smeri, je na to dolžan opozoriti pristojne organe, tudi KPK. Zato ga poziva, naj poda prijavo, če za to obstajajo razlogi.

Pri Janši in Jankoviću ugotovljene sistematične kršitve
KPK je v zaključnem poročilu nadzora premoženja predsednikov parlamentarnih strank z dne 7. januarja 2013 ugotovil, da sta predsednik SDS-a Janez Janša in predsednik Pozitivne Slovenije (PS) Zoran Janković večkrat in sistematično kršila protikorupcijsko zakonodajo.

Komisija je pri Jankoviću, sicer tudi ljubljanskem županu, ugotovila sistematično in večkratno kršitev zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju glede razpolaganja z gotovino, vrednostnimi papirji in o spremembah oz. povečanju finančnih sredstev.

Bančni podatki, ki jih je zbrala komisija, kažejo, da je Janković od nastopa županske funkcije leta 2006 na svoje bančne račune v Sloveniji skupno prejel 2,99 milijona evrov. Od tega je približno 2,4 milijona evrov nakazil, ki niso povezana z rednim osebnim dohodkom. Med letoma 2007 do 2011 je Janković vsako leto dobil med 168.000 evrov in 631.000 evrov nakazil različnih pravnih oseb (Electa, Electa Naložbe in KLM) kot poplačilo dolga, česar pa komisiji ni nikoli prijavil.

Komisija je tudi ugotovila, da je del finančnih prilivov (208.000 evrov) v obdobju štirih mesecev leta 2011 prispel na Jankovićev osebni bančni račun z naslova verižnih transakcij. Te so se začele v podjetju Grep, ki je poslovala z Mestno občino Ljubljana.