"Sodnica kranjskega okrožnega sodišča Tanja Bizjak je obrnila zakon na glavo. V odškodninski tožbi zaradi krive obtožbe in obsodbe v zadevi Patria je “odškodnine” namesto prizadetim dosodila tistim, ki so krivo tožili in sodili: Masleša, Klajnšek, Žalik, Štrukelj, Hrastar. Odškodnine so zapakirane v priznane “stroške postopka” v višini 22.500 €!!!!!!!" se je na družbenem omrežju Twitter odzval predsednik SDS-a Janez Janša in pristavil, da "postopka praktično ni bilo", saj da je bila razpisana ena sama obravnava, ki je trajala dve uri, na njej pa "ni bilo dovoljeno predstaviti nobenih dokazov krivega sojenja".

"Namen sodbe je prestrašiti ljudi, da si ne bi kdorkoli drznil upreti krivosodju. Preostali del bremena pa nameravajo namesto tistim, ki so krivo tožili in sodili, naprtiti vsem slovenskim davkoplačevalcem," je še zapisal predsednik SDS-a.

Janša zahteval več kot 900.000 evrov

Janša je od države, nekdanje tožilke Branke Zobec Hrastar ter sodnikov Barbare Klanjšek, Milana Štruklja, Vesne Žalik in Branka Masleše zahteval nekaj več kot 900.000 evrov odškodnine. Janša je omenjenim posameznikom očital nezakonito delo v procesu Patria.

Postopek v tožbi zoper državo poteka ločeno, del proti tožilki in sodnikom v procesu pa se je končal z januarsko, za Janšo zavrnilno sodbo. Sodišče je v njeni obrazložitvi med drugim zapisalo, da 26. člen ustave ne ureja neposredne odškodninske odgovornosti sodnikov in državnih tožilcev za dejanja pri opravljanju njihove funkcije. Njihove neposredne odškodninske odgovornosti ne določa niti zakon. Pri tem pa ne gre za pravno praznino, ampak za odraz ustavnega načela neodvisnosti sodstva in tožilstva, ki je nujna za delovanje pravne države in ustrezno varstvo pravic in obveznosti vseh posameznikov, je poudarila sodnica Tanja Bizjak.

Janša se na to sodbo ni pritožil, zato je sodišče zdaj izdalo sklep, s katerim je odločilo še o pravdnih stroških. Iz sklepa, ki ga je Janša objavil na Twitterju, izhaja, da je Branki Zobec Hrastar dolžan povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 7745,93 evra, Barbari Klanjšek v znesku 7609,43 evra, Milanu Štruklju, Vesni Žalik in Branku Masleši, ki so imeli skupnega zastopnika, pa v skupnem znesku 7291,90 evra.

Na odločitev o znesku pravdnih stroškov se lahko vsi vpleteni sicer še pritožijo in torej sodba še ni pravnomočna. Stroški so bili sicer delno obračunani po stari in delno po novi odvetniški tarifi. Če bi bili v celoti obračunani po novi tarifi, pa bi to Janšo lahko še veliko bolj udarilo po žepu, je izvedel STA.

Po pravnomočnosti sodbe v primeru tožbe zoper posameznike se bo na kranjskem sodišču nadaljeval še postopek o odškodnini, ki jo Janša zahteva od države.

Ena največjih afer samostojne Slovenije

Nakup finskih oklepnikov 8 x 8 je prerasel v eno večjih afer v samostojni Sloveniji. Po pravnomočni obsodilni sodbi na dveletno zaporno kazen, zaradi katere je Janša junija 2014 moral v zapor, je ustavno sodišče decembra 2014 najprej zadržalo izvajanje kazni in Janšo izpustilo na prostost, aprila 2015 pa sklenilo zadevo vrniti na prvostopenjsko sodišče.

Še pred novo sodno odločitvijo pa je zadeva zastarala in tako ni doživela epiloga. Janša je sicer ocenjeval, da bi lahko v ponovnem postopku dosegel oprostilno sodbo in tako nedvoumno dokazal svojo nedolžnost, zato se je na sklep o zastaranju pritožil, a je lani ustavno sodišče njegovo pritožbo zavrglo, saj ima, kot so zapisali sodniki, zastaranje enake pravne učinke kot oprostilna sodba.