Predstavniki nevladnih organizacij Greenpeace Slovenija, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) in Umanotera menijo, da je v razpravi o energetski prihodnosti Slovenije treba stopiti korak nazaj in upoštevati več možnosti, ne le gradnje nove jedrske elektrarne, ter vzpostaviti demokratično in vključujočo razpravo.

Direktorica Umanotere Gaja Brecelj je v izjavi za javnost na Trgu republike v Ljubljani opozorila, da tudi po odpovedi referenduma o drugem bloku jedrske elektrarne v parlamentu še vedno vlada kaos. "Nobena stranka ni sprejela nobenih posledic tega skrajno slabega upravljanja, tako referenduma kot resolucije o JEK-u 2," je bila ostra.

Poudarila je, da znotraj vlade še vedno ni jasno, kdo vodi morebitno vključevanje JEK-a 2 v trajnostne energetske scenarije. To bi moral biti po njenih besedah pristojni minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, a se po njenih besedah v ministrovo delo vmešava državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar, ki "daje prednost le jedrski novogradnji, skratka, sploh ne upošteva nekih nadaljnjih analiz, nekih nadaljnjih študij in razvoja alternativnih scenarijev".

V tem okviru je spomnila na analizo direktorja Elesa Aleksandra Mervarja, ki primerja več kot deset različnih energetskih scenarijev. V analizi med drugim Mervar ugotavlja, da je najcenejši scenarij t. i. scenarij brez JEK-a 2 in brez NEK-a po letu 2043, ki je najbližji približek scenariju iz Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta in je tudi 15 milijard evrov cenejši od scenarija z JEK-om 2 in podaljšanjem obratovanja NEK-a, je podčrtala.

DPN kot "zaključni postopek za gradnjo reaktorja"

Okoljski pravnik pri PIC-u Aljoša Petek pa je poudaril, da smo "kljub političnemu fiasku" z referendumom seznanjeni z nadaljnjim vlaganjem finančnih sredstev in političnih prizadevanj v izvedbo projekta JEK 2. Posebej ga skrbi pobuda za državni prostorski načrt za JEK 2, ki že poteka, ki je glede na veljavno pravo "zaključni postopek za gradnjo reaktorja v Sloveniji".

"Iskreno se sprašujem, kako daleč sežejo interesne lovke jedrskega lobija, kako zelo močan pritisk mora izvajati ta lobi nad poslankami in poslanci, da smo soočeni s takšno stopnjo hitenja, politične nespretnosti in nesposobnosti. V jedrskem scenariju nimamo prav nič dodatnih informacij od točke, ko so se poslanci odločili, da referenduma ne bomo izvedli," je dejal. Tudi sam se je zato zavzel za začetek iskrenega pogovora o energetski prihodnosti Slovenije.

Vodja kampanj pri Greenpeaceu Slovenija Sara Kosirnik je medtem dejala, da preklic referenduma kaže, da ta res ni nosil nobene teže, a je bila resolucija sprejeta, "kar je očitno zadostna strateška podlaga za nadaljevanje postopkov". "Sprašujemo se torej, kako naj v takšnem ozračju sploh poteka enakovredna razprava o več scenarijih, če so še vedno vse sile usmerjene v to, da se bo projekt JEK 2 zgodil, pa naj stane, kar hoče," je nadaljevala.

Tudi Kosirnik je poudarila, da JEK 2 ni edina možnost in da je čas, da se začnemo pogovarjati tudi o drugih scenarijih, ter da bi se morali vsi procesi in pooblastila v zvezi s tem nemudoma prenesti na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Predstavniki vseh treh nevladnih organizacij so zato odgovorne pozvali, naj naredijo korak nazaj in odprejo strokovno razpravo o energetski prihodnosti Slovenije. Ta mora po njihovem mnenju temeljiti na poglobljeni analizi več scenarijev, potekati mora transparentno, vključujoče in nepristransko. Zato je po njihovem mnenju nujno, da se vse dejavnosti pri projektu JEK-a 2 ustavijo.

Pri tem je ključni prvi pogoj, da se nemudoma ukine funkcija državnega sekretarja za nacionalni jedrski program, so pozvali. Ta pospešuje zgolj JEK 2 in je "pravzaprav cokla možni široki razpravi", je sklenila Gaja Brecelj.