Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da trenutno v proračunu ni zagotovljenih nobenih posebnih sredstev za pripravo na projekt JEK 2.

Pripravljalne aktivnosti za JEK 2 iz tekočega poslovanja financira Gen energija, ki je krovna družba v skupini GEN in je v 100-odstotni lasti države. Kot so sporočili, se je skupnih izdatkov za projekt JEK 2 od leta 2006 do vključno leta 2023 nabralo za 43,1 milijona evrov. (Glej odgovor na 16. vprašanje)

Način financiranja investicije bo določila država, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Ker ima investicija v jedrsko elektrarno določene posebnosti, kot so dolg čas gradnje, visok začetni vložek in zelo dolga življenjska doba, so za uspešnost takšne investicije ključni nizki stroški financiranja, opozarjajo. "Te pa lahko zagotovi le država bodisi s posojili iz zadolžitev na mednarodnem trgu bodisi s poroštvom pri zadolževanju projektnega podjetja. Zaradi tega se predvideva dejavna vloga države pri samem zadolževanju," so zapisali v kabinetu.

Dodali so, da obstaja več načinov zapiranja finančne konstrukcije, in sicer da investitor del potrebnih sredstev zagotovi sam iz lastnih virov, na primer iz sredstev slovenskih energetskih podjetij, za preostali del pa se uporabijo različni dolžniški viri, kot sta zadolževanje pri bankah, izdaja namenskih obveznic ipd. "S primernim zapiranjem finančne konstrukcije ni neposrednega vpliva na življenjske stroške državljanov v času gradnje," menijo v premierjevem kabinetu.

Tudi mednarodna družba Ernst & Young, ki je za Gen energijo opravila revizijo trenutne ekonomike projekta JEK 2, je opozorila, da bo treba predvsem jasno določiti stroške financiranja, ki predstavljajo glavno tveganje za pozitivno ekonomiko projekta, in pritrdila, da ugodne obrestne mere lahko zagotovi le država.

V Gen energiji so pri izračunu ekonomike projekta upoštevali, da bi bilo 25 odstotkov potrebnega kapitala za JEK 2 lastniškega, za preostalih 75 odstotkov pa bi poskrbela država, od tega za 40 odstotkov z zadolževanjem in za 35 odstotkov z izdajo obveznic.

Za takšen način sofinanciranja so se odločili na Češkem. Država bo za dva nova bloka jedrske elektrarne Dukovany denar zbrala z obveznicami, model financiranja je že odobrila tudi Evropska komisija. Država bo z obveznicami zbrani denar dala v ugodno posojilo državnemu podjetju, v zameno pa se bo dogovorila za fiksno odkupno ceno elektrike.

"Država bo 40 let elektriko iz novih elektrarn odkupovala po fiksni ceni. Takšna cena je lahko razmeroma ugodna in lahko pije vodo tudi na trgu, saj bodo zaradi državnega prevzemanja večine tveganj stroški zadolževanja nižji. Odkriti pa moramo biti tudi glede tveganj. Prvič, denarja si ne bo izposodilo državno podjetje, v našem primeru bi bil to npr. JEK 2, temveč država na obvezniškem trgu, in če bi šlo kar koli narobe, bi breme nosili davkoplačevalci, in ne podjetje. Drugič, tveganje je tudi pri dogovorjeni fiksni ceni elektrike, po kateri bo država odkupovala električno energijo. Ta se bo določila vsakih nekaj let in bo upoštevala vse stroške podjetja in določen upravičen dobiček. Določitev cene bo tako neodvisna od takratnih tržnih razmer. Če bo elektrika na trgu višja od dogovorjene cene iz jedrske elektrarne, bo to v korist češkim državljanom, če pa bo dogovorjena cena višja od tržnih cen, bodo češki porabniki za elektriko plačevali več, kot če jedrske elektrarne ne bi imeli," je v oddaji Radia Slovenija Studio ob sedemnajstih češki model sofinanciranja z obveznicami pojasnil ekonomist Izidor Ostan Ožbolt iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost.

V kabinetu predsednika vlade pa so glede izdaje obveznic zapisali, da ta predstavlja zgolj enega od več mogočih alternativnih dolžniških instrumentov financiranja: "Z izdajo evrskih obveznic malim vlagateljem ima ministrstvo za finance že letošnjo izkušnjo, ki se lahko modulira oz. po potrebi nadgradi glede na namen financiranja. Izbira instrumenta financiranja je odvisna od prevladujočih tržnih razmer, obsega potreb državnega proračuna in posledično od višine obrestne mere zadolževanja. Zato danes še ni mogoče z gotovostjo napovedati, s katerim dolžniškim instrumentom bi morebiti bilo zagotovljeno financiranje državnega proračuna (projekta) in katera vrsta investitorjev bi bila zajeta ob izdaji."

Investitor v JEK 2, Gen energija, bi moral po lastnih navedbah približno 75 odstotkov naložbe financirati z zadolževanjem, okoli 25 odstotkov pa bi lahko zagotovili z lastnimi sredstvi ter s sredstvi domačih in morda tudi tujih partnerjev. (Glej odgovor na 22. vprašanje)

"V lastniškem kapitalu vidimo državo, ali bo v tem deležu lahko sodelovala tudi Gen energija, končnega odgovora še ni. (...) Za preostalih 75 odstotkov smo vzeli razmerje 40 odstotkov dolga in 35 odstotkov izdaje obveznic," je na javni tribuni ministrstva za okolje, podnebje in energijo o finančnih vidikih projekta JEK 2 pojasnila finančna direktorica Gen energije Nada Drobne Popovič.

Gen energija, ki je v državni lasti, naj bi, če bi prenehala izplačevati dividende v proračun in jih obdržala zase, lahko zbrala približno 10 odstotkov lastnega kapitala za JEK 2.

"Strošek financiranja projekta je nižji, če je večji vložek državnega kapitala, ker ima manjši pričakovani donos kot zasebni kapital. Pri nas pa bi bilo treba najti 90 odstotkov za financiranje, vključiti druge države, druga podjetja," opozarja okoljski ekonomist Jonas Sonnenschein iz nevladne organizacije Umanotera. Interes za vlaganje v projekt je sicer že izrazilo nekaj slovenskih podjetij.

Slovenija je po prepričanju finančnega ministra Klemna Boštjančiča sposobna finančno izpeljati projekt. Najprimernejša se mu zdi ideja o javno-zasebnem partnerstvu, po kateri bi se država zadolžila na trgu in projektnemu podjetju posodila potrebna sredstva za gradnjo JEK-a 2. Odnose bi bilo treba, "da se izognemo kakršni koli poznejši slabi volji", natančno opredeliti, država pa ne bi smela ponuditi nižje obrestne mere od tiste, po kateri se zadolžuje sama, je na javni tribuni o ekonomiki JEK-a, tik pred odpovedjo referenduma, dejal Boštjančič.

Višine obrestne mere dolžniškega financiranja ni želel napovedovati, poudaril pa je, da je projekt zanimiv in da so že opravili tudi pogovore z investicijskimi bankami, ki so za sodelovanje zelo zainteresirane. "Slovenija lahko zagotovi potreben obseg dolžniškega financiranja brez poslabšanja položaja na mednarodnih dolžniških trgih," je dejal Boštjančič.

A kot nadaljuje Sonnenschein, to še vedno pomeni, da bodo vsaj 75 odstotkov finančnih sredstev za JEK 2 predstavljala posojila. "Za zdaj je popolnoma nejasno, kakšne bodo obrestne mere, kašna bo bonitetna ocena Slovenije, ko bo projekt treba financirati, in kako velik bo interes drugih soinvestitorjev ter kakšna bodo njihova pričakovanja glede donosov." Prav strošek financiranja pa bo ključno vplival na ekonomsko upravičenost projekta oziroma na proizvodno ceno elektrike iz morebitne nove jedrske elektrarne.

"Če nastanejo težave pri izvedbi projekta ali če bi cene električne energije na trgu padle pod proizvodno ceno iz elektrarne, potem bi projekt imel negativni vpliv na proračun zaradi prevzetih obveznosti države," priznavajo tudi v kabinetu predsednika vlade. Ob tem dodajajo, enako kot Sonnenschein, da "danes še nista dorečeni natančna vloga države in alokacija tveganj na projektu. To mora biti razdelano do sprejetja dokončne investicijske odločitve predvidoma leta 2028."

Seveda bi bilo posojilo, ki bi ga za JEK 2 zagotovila država, najcenejše, doda Sonennschein. A pri tem opozarja, da ne smemo pozabiti, da se Slovenija ne zadolžuje zastonj. Če bi Slovenija stavila na "tvegan projekt jedrske elektrarne", bi to po njegovih besedah lahko negativno vplivalo na našo bonitetno oceno. Nižja bonitetna ocena pa lahko prinese višje obrestne mere in strožje pogoje kreditiranja.

V premierjevem kabinetu pa odgovarjajo, da je eden od ključnih ciljev ustrezne izbire načina dolžniškega financiranja, da ta ne bi vplival na poslabšanje bonitetne ocene države. Hkrati bi moralo zadolževanje zadostiti novim fiskalnim pravilom, ki so bila letos sprejeta na ravni EU-ja.

Vlada je ta mesec sprejela tudi srednjeročni fiskalno-strukturni načrt. Gre za dokument, ki ga vsaka država članica EU-ja izdela na štiri leta, da pokaže, ali upošteva fiskalna pravila. "V srednjeročnem strukturno-fiskalnem načrtu je predvideno, da se dolg sektorja država do konca obdobja konsolidacije 2028 zniža na 61,2 odstotka BDP-ja, tj. zelo približa referenčni (dovoljeni) maastrichtski meji 60 odstotkov BDP-ja. Ob morebitni uspešni izvedbi projekta to ne bi smelo imeti negativnega vpliva na državni proračun, saj bo jedrska elektrarna generirala pozitivni denarni tok za pokrivanje obveznosti," so prepričani v kabinetu predsednika vlade.

Sonnenschein pa je glede na vsebino strukturno-fiskalnega načrta manj optimističen. "V načrtu se jasno kaže, da bo prostor za investicije že v prihodnjih štirih, petih letih bistveno manjši. Zvišali smo pokojnine, prebivalstvo se stara, uvedli smo reformo plačnega sistema v javnem sektorju, pozneje se bodo znižala tudi kohezijska sredstva … Zgodovinsko visokih zneskov za investicije, kot jih imamo trenutno, ko znašajo skoraj dve milijardi evrov na leto, kmalu ne bo več," opozarja.

Iz kabineta predsednika vlade so odgovorili, da bo za omejevanje korupcijskih tveganj treba delovati v treh smereh:

"1. v ekipi vzpostaviti kulturo z ničelno toleranco do korupcije in angažirati strokoven kader z referencami, ki bo ustrezno nagrajen;

2. vzpostaviti ustrezen nadzor tako interno s procesi v podjetju kot eksterno z organi nadzora, vključno s civilnim nadzorom;

3. dosledno sankcionirati vse nedovoljene prakse skladno z obstoječo kazensko zakonodajo.

Posebni zakon o vodenju projekta JEK 2 bo zajel predvsem drugo točko, torej vzpostavitev mehanizmov nadzora, vključno s civilnim nadzorom," so zapisali.

Pred odpovedjo referenduma je vlada pripravo predloga "Zakona o pripravi projekta JEK 2" načrtovala v primeru izrečene podpore volivcev JEK-u 2.

Kot kaže, bodo pripravo zakona nadaljevali. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je po odpovedi referenduma povedal, da na ministrstvu pripravljajo izhodišča za poseben zakon o projektu JEK 2. O glavnih izhodiščih zakona pa bi vlada po njegovih besedah lahko razpravljala že novembra. Zagotovil je, da bo zakonski predlog vključeval številne varovalke in bo vseboval tudi vključujoč in pregleden postopek priprave "na največjo investicijo v zgodovini samostojne države".

Eden izmed namenov zakona naj bi bila tudi določitev procesa in organov odločanja na projektu, vključno z njihovo zasedbo. "Predvsem je to pomembno za tiste strateške odločitve, ki se morajo sprejeti na ravni države," pa so za MMC odgovorili v kabinetu predsednika vlade.

Kot obljubljajo, bo imela novoustanovljena družba, najverjetneje JEK 2, d. o. o., ki bo izvajal projekt, poleg skupščine, uprave in nadzornega sveta ali upravnega odbora, torej klasičnih organov družbe, tudi poseben organ. "Sestavljal ga bo širši krog civilnih in strokovnih deležnikov in bo namenjen izključno zagotavljanju transparentnosti in gospodarnosti porabe javnih sredstev in izvajanja projekta."

Ta tako imenovani "civilni nadzor", ki bo vključen v sam zakon o JEK-u 2, naj bi državljanom omogočil večplasten nadzor nad investicijo:

"1. Dostop do informacij: člani civilnega nadzora bodo imeli pravico do pregledovanja vseh javnih informacij o investiciji, kot so načrti, stroški in roki. Javne informacije bodo na voljo tudi na spletu ali v javnih dokumentih.

2. Javne razprave: pred pomembnimi odločitvami se bodo organizirali javne razprave ali srečanja, kjer lahko državljani sodelujejo in izrazijo svoje mnenje ali vprašanja glede investicije.

3. Spremljanje napredka: na voljo bo spletna stran, kjer bodo državljani lahko sproti spremljali, kako napreduje projekt in ali se drži načrta.

4. Pravica do pritožbe: če bodo člani civilnega nadzora opazili, da nekaj ni v redu, bodo imeli možnost, da podajo pritožbo ali opozorijo na morebitne težave. S tem lahko pomagajo zagotoviti, da se denar porablja pravilno," so še pojasnili v kabinetu predsednika vlade. (Za dodatne informacije glej odgovor na vprašanje 18.)

Analiza, ki so jo izvedli v Gen energiji, ugotavlja, da dve tretjini scenarijev predvidevata, da bo projekt pokril vse stroške in prinesel ekonomske koristi, tretjina scenarijev pa pomeni izgube. "Ne moremo dati zagotovila, da bo projekt v vsakem primeru dobičkonosen in da tveganj ni," je na predstavitvi ekonomike projekta sredi oktobra dejal generalni direktor Gen energije Dejan Paravan, a dodal, da je po njihovem mnenju glede na trenutne ocene projekt ekonomsko upravičen.

"Obvladovanje tovrstnih tveganj in posredno zaščita načrtovanih in vloženih sredstev investitorja predstavljata enega najresnejših izzivov gradnje. Načeloma velja pravilo 'povzročitelj plača'. Seveda pa se mora elektrarna najprej sploh začeti graditi, potem mora nekaj iti narobe, potem se ugotavlja krivda in na koncu se ugotavlja, ali je povzročitelj sposoben poravnati nastale stroške. Intervencije investitorja v primeru podražitve ni mogoče povsem izključiti," odgovarjajo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Direktor Elesa Aleksander Mervar je marca za MMC opozoril, da je tveganje Slovenije večje tudi zato, ker smo majhna država. Pravzaprav smo najmanjša jedrska država na svetu. "V Evropi imamo štiri velike energetske sisteme: nemškega, francoskega, italijanskega in angleškega. Francozi imajo 56 jedrskih elektrarn. Če zgradijo novo nuklearko in je stroškovna cena elektrike iz novega obrata zelo visoka, jo preostale delujoče stare nuklearne elektrarne absorbirajo in je ponder precej nižji. Če pa mi v svoj sistem vključimo elektrarno, ki nam bo proizvedla najmanj 50 odstotkov vse elektrike, ga ni resursa, ki bi ti to pokril," je takrat opozoril Mervar.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo odgovarja, da ima Slovenija pripravljena oba scenarija. "Prvi scenarij do 2050 vključuje gradnjo JEK-a 2, drugi temelji na pospešeni izrabi obnovljivih virov energije (...) Dolgoročno, do leta 2050, oba scenarija dosegata cilj razogljičenja Slovenije." Prvi scenarij nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) poleg dodatnih investicij v OVE do leta 2050 predvideva postavitev nove jedrske elektrarne in gradnjo majhnega modularnega reaktorja (SMR), medtem ko drugi scenarij do leta 2050 predvideva intenzivno izrabo OVE.

Scenarije prihodnje energetske oskrbe Slovenije je v svoji študiji preverjal tudi direktor Elesa Aleksander Mervar.

Ob tem na MOPU pojasnjujejo, da sta oba scenarija tudi ekonomsko ovrednotena. Vendar so strokovne podlage za podrobno ekonomsko oceno izdelane le do leta 2030, medtem ko sta ekonomski oceni obeh scenarijev po letu 2030 zgolj okvirni.

"Do leta 2030 med scenarijema ni razlik, oba enako dosegata zastavljene cilje in imata pozitivne makroekonomske učinke glede na scenarij z obstoječimi ukrepi. (...) V obeh scenarijih se do leta 2030 pričakuje povečan obseg investiranja v proizvodne naprave, ki uporabljajo vse vrste obnovljivih virov energije (OVE). Za obdobje po letu 2030 (do 2040) sta scenarija v osnutku posodobitve NEPN-ja tudi ekonomsko ocenjena, vendar so te ocene zgolj preliminarne in indikativne zaradi velikih negotovosti razpoložljivih ekonomskih predpostavk, zato analiza scenarijev, ki jo nudi posodobljeni NEPN, ne more biti podlaga za informirano odločanje na referendumu in sprejetje odločitve o JEK-u 2. Ne glede na to pa strokovne podlage za NEPN kažejo, da lahko Slovenija rešitve za razogljičenje išče v obeh smereh, torej z JEK-om 2 ali brez njega," so sporočili z ministrstva.

Nacionalni energetski in podnebni načrt je sicer strateški dokument, ki mora za obdobje do leta 2030 in s pogledom do leta 2040 določiti cilje, politike in ukrepe za razogljičenje in višji delež obnovljivih virov energije ter poskrbeti za energetsko učinkovitost, varnost itd. "Pomemben vidik, ki ga upošteva posodobljeni NEPN, je zagotavljanje zanesljive, konkurenčne in okoljsko sprejemljive oskrbe z električno energijo s ciljem zmanjšanja odvisnosti od uvoza naftnih derivatov in zemeljskega plina," so še spomnili na MOPU.

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo poudarjajo, da sta v okviru nacionalnega podnebnega in energetskega načrta pripravljena dva scenarija razogljičenja Slovenije. Eden od njiju vključuje JEK 2, drugi pa ne, a so predvideni ukrepi do leta 2030 pri obeh enaki. "V obeh scenarijih je potrebno za doseganje podnebnih in energetskih ciljev enako pospešeno uvajanje OVE do leta 2030. V primeru odločitve za JEK 2 je pričakovati nekoliko zmanjšano, a še vedno intenzivno uvajanje OVE tudi po letu 2030," odgovarjajo na MOPU.

Okoljski ekonomist Jonas Sonennschein iz nevladne organizacije Umanotera pa je nekoliko manj optimističen: "Če bomo iz javnih sredstev najmanj sedem let financirali tako ogromen projekt, bi bilo naivno misliti, da ne bo imel vpliva na druge investicije."

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so na vprašanje odgovorili v štirih točkah:

1. JEK 2 bi se priključil na prenosno omrežje, ki tako dodatno moč prenese. Medtem se razpršeni obnovljivi viri (OVE) priključujejo na distribucijsko omrežje, ki ni bilo zgrajeno za tak namen. Zato je treba v primeru priključitve velike količine razpršenih virov distribucijsko omrežje zgraditi tako rekoč na novo.

2. Še pred začetkom gradnje JEK-a 2 bi bilo treba prestaviti sedanje stikališče ob Nuklearni elektrarni Krško, kar je časovno zelo dolgotrajen postopek.

3. JEK 2 bi moral delovati prožno, ne v pasu kot sedanji. S tem bi omogočil prilagajanje odjemu in spremenljivim obnovljivim virom, šele s takim obratovanjem bi zares pomagal pri uvajanju obnovljivih virov. Sedanje kalkulacije lastne cene JEK-a 2 so izvedene za obratovanje v pasu, in ne za prožno obratovanje, ki je veliko dražje od pasovnega. Bo pa prožno energijo na trgu mogoče prodati po višji ceni kot pasovno.

4. Za priključitev zelo velike posamične enote je treba zagotoviti tudi zelo veliko rezervno moč v enaki višini, in sicer na stroške plačnikov omrežnine v Sloveniji. Ta strošek v kalkulaciji lastne cene za JEK 2 ni upoštevan.

Naložbena vrednost JEK-a 2 je trenutno ocenjena na 9,6 do 15,4 milijarde evrov, odvisno od moči reaktorja. Kakšen reaktor bi imel JEK 2, danes še ni znano, razpon pa se giblje od 1000 do 1650 megavatov. Strošek investicije ne vključuje stroškov financiranja.

Največji delež naložbene vrednosti predstavlja "strošek gradnje čez noč", torej kot da bi bil projekt dokončan "čez noč" oziroma v sedmih letih, kot je trenutno predviden čas izgradnje, pojasnjujejo na Gen energiji. Ocenjena investicijska vrednost gradnje čez noči za JEK 2, brez stroškov financiranja, torej zajema: investicijski strošek JEK-a 2 za standardno zasnovo reaktorja (približno 7625 evrov na kilovat), stroške zaradi specifik lokacije v Krškem, predvsem zaradi seizmične nadgradnje lokacije in nadgradnje stikališča (cca. 1000 evrov na kilovat), in druge nepredvidene stroške (ti naj bi nanesli 763 evrov na kilovat).

V ocenjeno investicijsko vrednost JEK-a niso vključeni stroški obratovanja. Ti pa zajemajo naslednje: stroške jedrskega goriva, materiala, investicijskega vzdrževanja, stroške storitev, zavarovanja, stroške dela, stroške nadomestila za rabo prostora in vodno povračilo ter nadomestilo za razgradnjo in odlaganje jedrskih odpadkov.

"Pri obratovalnih stroških se torej upošteva tudi prispevek za ravnanje z jedrskimi odpadki in za razgradnjo elektrarne, ki je ocenjen na dva EUR/MWh. Ta znesek zadostuje za odlaganje vseh odpadkov in razgradnjo jedrske elektrarne po koncu njene delovne dobe," pojasnjujejo na Gen energiji.

NEK v sklad danes vplačuje 12 evrov na megavatno uro, ker je odlagališče še treba zgraditi "in ker se skozi 40 let ni vplačevalo, to je treba povedati", pojasnjuje finančna direktorica Gen energije Nada Drobne Popovič. "Seveda je razlika, če bomo v potencialni sklad za odlagališče in razgradnjo odpadkov vlagali skozi celotno življenjsko dobo obratovanja, torej 80 let. Če v prvih letih tega ne vplačuješ, je pozneje ta znesek bistveno višji." Pri tem naj bi bili stroški za odlaganje ali skladiščenje jedrskih odpadkov za drugo enoto nižji, ker bi zgolj širili kapacitete, ki bodo potrebne za odpadke in izrabljeno gorivo prvega bloka.

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo odgovarjajo, da se na ravni Evropske unije trenutno razvijajo in uvajajo mehanizmi spodbujanja razvoja in gradnje jedrskih elektrarn.

Poročilo o konkurenčnosti EU-ja, ki ga je po naročilu Evropske komisije pripravil nekdanji direktor Evropske centralne banke Mario Draghi, pa prihodnost jedrske energije v Evropi vidi predvsem v novih tehnologijah.

Velike jedrske elektrarne ima trenutno 12 od 27 držav članic: Belgija, Bolgarija, Češka, Finska, Francija, Madžarska, Nizozemska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija in Švedska. Elektriko proizvajajo v 100 reaktorjih, od tega jih je kar 56 v Franciji. Skupaj zagotavljajo 96 gigavatov neto inštaliranih zmogljivosti, kar je leta 2023 predstavljalo približno 23 odstotkov celotne proizvodnje električne energije v EU-ju, medtem ko so leta 2004 jedrske elektrarne zagotavljale 34 odstotkov proizvedene elektrike. Komisija ocenjuje, da bo prispevek jedrske energije k energetskemu sistemu leta 2050 predstavljal 11,8 odstotka.

"Jedrske elektrarne v EU-ju se starajo, gradnja novih pa se je močno upočasnila," ugotavlja Draghijevo poročilo. Obenem pa dodaja, da bi "nova jedrska energija", ki bi zagotavljala prožno proizvodnjo, lahko še naprej igrala pomembno vlogo v energetskih sistemih z visokim deležem obnovljivih virov energije. V novi generaciji jedrskih elektrarn pa Draghijevo poročilo kar nekaj prednosti pripiše tudi malim modularnim reaktorjem (SMR).

Stroški za razgradnjo NEK-a so po zadnjih revizijah za obdobje od 2018 do 2111 za slovensko stran ocenjeni na 1,16 milijarde evrov, so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo. "Projekt razgradnje NEK-a in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva je časovno izjemno dolgoročen projekt, zato se vrednosti tako prilivov kot stroškov skozi leta lahko spremenijo, saj nanje lahko bistveno vplivajo prihodnja višina inflacije, obrestne mere, razmere na finančnih trgih, razvoj tehnologij in postopkov ter s tem povezanih stroškov za razgradnjo NEK-a."

V stroškovno ceno elektrike iz NEK-a je trenutno vključenih 12 evrov na megavatno uro, s katerimi naj bi zagotovili dovolj sredstev za financiranje projekta izgradnje odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v obdobju 2023–2027 ter za plačila vseh predvidenih obveznosti Sklada NEK-a do leta 2058. "Za zdaj še ni potrebe po dvigu prispevka. Ob četrti reviziji programa razgradnje NEK-a in programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, ki sta v pripravi, se izdeluje nova projekcija denarnih tokov. Po potrebi se bo določila nova višina prispevka," še dodajajo na MOPU.

Visokoradioaktivni odpadki (VRAO) nastanejo pri razgradnji jedrske elektrarne in pri morebitnem recikliranju izrabljenega jedrskega goriva. Če izrabljeno gorivo ni predelano za ponovno uporabo, temveč ga trajno odložimo, je tudi to visoko radioaktiven odpadek. Visoko radioaktivni odpadki in izrabljeno gorivo poleg močnega sevanja oddajajo veliko toplote, zato je ravnanje z njimi zahtevno, radioaktivni pa ostanejo tudi več kot 10.000 let, navaja Agencija za radioaktivne odpadke.

Medtem ko je bil junija v Vrbini pri Krškem položen temeljni kamen za izgradnjo skladišča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, Slovenija dokončne odločitve, kaj bo storila z visokoradioaktivnimi odpadki in ali bo izrabljeno jedrsko gorivo reciklirala ali odložila, še ni sprejela. Trenutno je predvideno, da bo izrabljeno gorivo skupaj z VRAO odloženo v globoko geološko odlagališče.

Nuklearna elektrarna Krško izrabljeno gorivo najprej hrani v posebnem bazenu, sledi suho skladiščenje v sami elektrarni. Takšno skladiščenje izrabljenega goriva je pri nas predvideno do leta 2103. Nato bo treba najti drugo rešitev. Kot je za MMC pred časom pojasnil direktor Agencije za radioaktivne odpadke Sandi Viršek, je ena od možnosti gradnja globokega geološkega odlagališča, ki bi ga skupaj gradili Hrvaška in Slovenija, ki sta solastnici NEK-a. Druga možnost je odlaganje VRAO v globoke vrtine. Tretja možnost je povezovanje z drugimi državami, ki imajo razmeroma majhen jedrski program, za gradnjo skupnega mednarodnega odlagališča. "Za zdaj še ne govorimo o lokaciji, a se o tem pogovarjamo. Za večje države, kot sta Francija in Finska, je razumljivo, da gradijo svoja odlagališča. A v primerjavi z njimi imamo mi izredno majhno količino izrabljenega goriva, zato bi bilo smiselno zgraditi skupno odlagališče za več držav," meni Viršek.

Kot je na javni tribuni ministrstva za okolje, podnebje in energijo o finančnih vidikih projekta JEK 2 dejal Janez Kopač, dolgoletni nekdanji predsednik Evropske energetske skupnosti, je edina geološka struktura v Sloveniji, ki omogoča skladiščenje izrabljenega jedrskega goriva, na Pohorju.

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pojasnjujejo, da vprašanje ravnanja z radioaktivnimi odpadki v Sloveniji podrobno obravnava resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2023–2032.

"Trenutno predviden koncept odlaganja visokoradioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva temelji na švedskem modelu, ki na lokaciji odlagališča predvideva vse skupke sestavnih delov, sistemov in konstrukcij, potrebnih za to, da odlagališče obratuje kot neodvisen jedrski objekt. Gorivni elementi bodo v objektu za enkapsulacijo, ki je načrtovan na lokaciji odlagališča, vstavljeni v masivne bakrene vsebnike, ki bodo nato zatesnjeni. Glavna funkcija vsebnikov je izolacija izrabljenih gorivnih elementov od okolja. Podzemni del odlagališča je načrtovan na globini 500 metrov pod površjem, kot alternativa pa je obravnavana tudi globina 800 metrov. Slovenija skupaj s Hrvaško načrtuje odlaganje VRAO in IG v globokem geološkem odlagališču na ozemlju ene ali druge države, odprta pa ostaja tudi možnost dogovarjanja za širše regionalno odlagališče v Evropi ali možnost odlaganja v multinacionalnem odlagališču zunaj Evrope pod pogoji, ki jih določa direktiva o vzpostavitvi okvira skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki," navaja MOPE.

Pogodba med Slovenijo in Hrvaško o razmerjih, povezanih z vlaganjem, izkoriščanjem in razgradnjo NEK-a, v 10. členu določa, da sta razgradnja NEK-a in odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva skupna obveznost pogodbenic, navaja MOPE. Vsaka je dolžna prevzeti svojo polovico jedrskih odpadkov in izrabljenega goriva.

Slovenija je na začetku junija v Vrbini pri Krškem začela gradnjo skladišča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO). Odlagališče bo sprejelo polovico vseh odpadkov, ki nastajajo pri obratovanju in ki bodo nastali pri razgradnji jedrske elektrarne Krško. Drugo polovico odpadkov bo morala prevzeti Hrvaška, saj se državi kljub pogovorom nista odločili, da bi Slovenija v Vrbini odložila tudi hrvaški del nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Hrvaška načrtuje gradnjo odlagališča na Trgovski gori, v bližini meje z BiH-om, kjer pa je naletela na močno nasprotovanje lokalne skupnosti.

"O skupni rešitvi sta se državi v preteklosti sicer dalj časa pogajali, a je bil nato v letu 2020 dosežen dogovor o ločeni rešitvi, ki je še vedno v veljavi," dodajajo na MOPU.

Na sestanku meddržavne komisije za spremljanje izvajanja zgoraj omenjene pogodbe med Slovenijo in Hrvaško je bila 20. oktobra lani ugotovljena zamuda pri gradnji odlagališča v Vrbini pri Krškem in dolgoročnega skladišča Čerkezovac na Hrvaškem, ki ne bosta realizirani do leta 2025, kot je bilo sprva predvideno. "Meddržavna komisija je zato naložila Fondu NEK-a in ARAO, da čim prej začneta gradnjo dolgoročnega skladišča Čerkezovac in odlagališča NSRAO Vrbina ter najpozneje na začetku leta 2028 začneta prevzem NSRAO iz NEK-a," pojasnjujejo na MOPU. Gradnja na slovenski strani se je, kot rečeno, medtem že začela.

Prvotna življenjska doba NEK-a se je po štiridesetih letih obratovanja iztekla v letu 2023. A ker je bila elektrarna v preteklem desetletju deležna obsežnih investicij v nadgradnjo, so bili uspešno izvedeni vsi postopki za podaljšanje življenjske dobe za 20 let, torej do 2043. "Izkušnje iz tujine kažejo, da je življenjsko dobo mogoče dodatno podaljšati, če so elektrarne ustrezno vzdrževane. Zaradi tega ne izključujemo dodatnega podaljšanja življenjske dobe NEK-a v prihodnje," so sporočili iz Gen energije. "Nuklearna elektrarna Krško je po večletnem procesu varnostne nadgradnje in izvedenih obsežnih večstomilijonskih investicijah, ki sta jih podprla oba lastnika, tako slovenski GEN kot hrvaški HEP, v odlični kondiciji. Zamenjan je bil tudi velik del opreme."

Pri obratovanju in razgradnji jedrskih elektrarn nastajajo nizko- in srednjeradioaktivni odpadki (NSRAO) ter visokoradioaktivni odpadki in izrabljeno jedrsko gorivo (VRAO). Da se sevanje NSRAO izenači z okolico, traja približno 300 let. VRAO pa radioaktivni ostanejo tudi več kot 10.000 let.

Na 1 MWh električne energije v obstoječem NEK-u nastane približno pet gramov izrabljenega goriva. Pri nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkih pa na 1 MWh proizvedene električne energije v NEK-u nastane za manj kot deciliter odpadkov. Kot še dodajajo v Gen energiji, bi človek, če bi živel 80 let in uporabljal le elektriko iz jedrske energije, izrabljeno gorivo lahko spravil v pollitrsko pločevinko.

"Lokacija v Krškem je sicer potresno res nekoliko bolj izpostavljena kot v Mariboru, vendar je zelo dobro raziskana, zasnova in projektiranje tako NEK-a kot JEK-a 2 sta oziroma bosta prilagojena izbrani lokaciji in odporna proti potresom. Pri umeščanju nove jedrske elektrarne v prostor je treba namreč upoštevati tudi ne-tehnično razsežnost, ki jo predstavlja sprejemljivost jedrskega objekta v lokalnem oziroma regionalnem okolju. Prebivalstvo v Krškem in Posavju že desetletja sobiva z jedrsko elektrarno, zaupanje v tehnologijo in upravljanje je zaradi dobrih izkušenj na razmeroma visoki ravni, zaradi česar ima ta konkretna lokacija pomembno prednost pred morebitnimi drugimi primernimi energetskimi lokacijami v Sloveniji," odgovarjajo na Gen energiji.

Skupna poraba električne energije v Sloveniji (z upoštevanjem porabe črpalne hidroelektrarne Avče) je v letu 2023 znašala 12.688 GWh oziroma 11.847 GWh brez upoštevanja izgub v prenosnem in distribucijskem sistemu, navaja poročilo Agencije za energijo o stanju na področju energetike v Sloveniji za leto 2023. (ČHE Avče je za črpanje vode za akumulacijo porabil 406 GWh. Izgube v prenosnem in distribucijskem sistemu so znašale 841 GWh električne energije, vanje so vključene tudi izgube zaradi uvoza, izvoza in tranzita električne energije, ki se prenaša čez državo.)

Poraba poslovnih in gospodinjskih odjemalcev v distribucijskem sistemu je lani znašala 10.523 GWh, pri čemer so gospodinjski odjemalci v letu 2023 porabili 3386 GWh električne energije. Poraba poslovnih odjemalcev v distribucijskem sistemu pa je v letu 2023 znašala 7137 GWh.

Največji porabniki so v skupinah industrijskih porabnikov, navaja ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. "Še pred nekaj leti je bil Talum največji porabnik, zdaj je prenehal proizvodnjo primarnega aluminija in se je njegova poraba zelo zmanjšala. V kategoriji največjih odjemalcev so še železarne, ki jih imamo v Sloveniji, gledano na prebivalca, nesorazmerno veliko," dodajajo na MOPU.

S podatki razpolaga spletna stran Our World in Data, ki stopnje umrljivosti meri na podlagi smrtnih primerov zaradi nesreč in zaradi onesnaženosti zraka na proizvedeno eno teravatno uro električne energije.

Najmanj smrti na teravatno uro povzroči sončna energija (0,02 smrti na 1 TWh), nato jedrska energija (0,03 smrti na 1 TWh), vetrna energija (0,04 smrti na 1 TWh) in hidroenergija (1,3 smrti na 1 TWh). Sledijo kurjenje biomase (4,63 smrti na 1 TWh), uporaba nafte (18,43 smrti na 1 TWh), raba črnega premoga (24,62 smrti na 1 TWh) in rjavega premoga (32,72 smrti na 1 TWh).