Na osrednjih trgih štirih slovenskih mest bodo v soboto dopoldne potekali protesti proti korporativnim sporazumom TTIP, CETA, TiSA, TPP … Koalicija proti tajnim sporazumom (KPTS) pa bo za to priložnost natisnila že spisani sporazum CETA med EU-jem in Kanado in ga odložila pred vrata DZ-ja in vlade. Nevladna okoljska organizacija Umanotera, ki je del KTPS-ja, je parlamentarnim strankam poslala vprašalnik z več vprašanji glede omenjenih korporativnih sporazumov, vendar odgovorov, z izjemo Združene levice, niso dobili.

Ali večina parlamentarnih strank nima mnenja o prostotrgovinskem sporazumu s Kanado, o katerem v nasprotju s sorodnim sporazumom z ZDA TTIP ni bilo (še) opravljenih nobenih raziskav, kakšne posledice bo imel na slovensko gospodarstvo? Nekaj podobnih vprašanj, kot jih je zastavila Umanotera, smo zastavili poslanskim skupinam: ali podpirajo sklenitev sporazuma CETA, čeprav vsebuje mehanizem reševanja sporov med vlagatelji in državo; ali bi morala biti izdelana obsežna presoja vplivov sporazuma CETA na družbo in okolje; kakšne koristi bo imela Slovenija od sporazuma CETA?

Odgovore je do zdaj poslalo pet poslanskih skupin. Najbolj kratek in jedrnat je odgovor največje opozicijske stranke SDS: "V SDS-u podpiramo tiste mednarodne sporazume, ki zmanjšujejo tarifne in netarifne ovire v mednarodnem poslovanju, saj te izkrivljajo konkurenco. Obenem pa se zavzemamo, da EU zagotovi transparenten pogajalski proces ob sodelovanju držav članic."

Korist bodo imela mala in srednja podjetja
V drugi največji koalicijski stranki DeSUS-u pravijo, da na sporazum CETA gledajo predvsem z gospodarskega vidika, "saj je koristen za naša mala in srednja podjetja, saj izenačuje konkurenčne prednosti gospodarskih subjektov obeh podpisnic". "Sporazum namreč odpravlja carine za več kot 99 odstotkov tarifnih postavk. Za industrijske izdelke bodo carine odpravljene v celoti - za 99,6 odstotka takoj, preostalo postopoma v sedmih letih (za avtomobile in aluminij na strani EU-ja; v Kanadi za avtomobile in ladje)," pravijo v DeSUS-u.

Sporazum po njihovem mnenju tudi ne bo vplival na obstoječo politiko EU-ja do uvoza mesa, pri katerem so bili uporabljeni hormoni za rast. Omejitve, ki jih EU uporablja zaradi varovanja zdravja ljudi in okolja, bodo po njihovih navedbah ostale nespremenjene, "torej kmetijska politika EU-ja tu ni pokleknila".

"Bolj skeptični pa smo do dela sporazuma, ki govori o spornem mehanizmu za reševanje sporov med državo in investitorjem, t. i. ISDS-mehanizmu, ki ga bo zagotovo treba dodatno proučiti in poiskati morebitno drugačno rešitev. Če smo realni, lahko rečemo, da so tovrstni sporazumi vedno kompromis in po svoje dvorezen meč, saj prinašajo tako pozitivne kot manj pozitivne učinke, a glede na to, da je kanadski trg 15-krat manjši od evropskega, menimo, da Evrope ne sme biti preveč strah, saj bo pridobila več kot sama Kanada, zato ga ne gre neposredno primerjati s TTIP-om," še navajajo v DESUS-u.

Orodje kapitalskih apetitov
Zelo zadržani glede sporazuma CETA so tudi poslanci SD-ja. "Naši pomisleki o sporazumih, ki se vse bolj zdijo orodje velikih kapitalskih apetitov, in ne sredstva za krepitev družbenega razvoja ter večanja blagostanja ljudi, postajajo čedalje večji in ne manjši, kot bi ob dodatnih, sicer izredno skopih informacijah pričakovali. Med drugim gre za mehanizem reševanja sporov ISDS, ki ga vključujeta tako CETA kot TTIP, ta pa v prednost postavlja velike korporacije nasproti ljudem. Čeprav se zdi, da se pod pritiski javnosti ISDS blaži, menimo, da je že v osnovi preveč škodljiv, da bi bilo mogoče kljub popravkom izključiti vse škodljive posledice, ki jih ta prinaša," pravijo v SD-ju.

Hkrati nasprotujejo sprejetju sporazumov brez neodvisnih natančnih analiz, pospremljenih s široko družbeno in politično razpravo o posledicah, ki jih ti prinašajo. "Še posebej če lahko sporazumi neposredno in posredno posežejo v vitalne podsisteme držav, kot so zdravstvo, izobraževanje in socialna varnost, ter redefinirajo že sprejete ukrepe na številnih področjih varnosti in kakovosti življenja državljank in državljanov (prepoved GSO)," poudarjajo v SD-ju, kjer pričakujejo polno vključenost nacionalnih parlamentov v celoten proces oblikovanja sporazuma. "Za končno potrditev pa naj se prvič uporabi mehanizem vseevropskega referenduma," želijo v SD-ju.

Pogajanja so pomembna
V skupini nepovezanih poslancev, ki jo sestavljajo preostali poslanki stranke ZaAB Mirjam Bon Klanjšček, Alenka Bratušek in nekdanji poslanec Bojan Dobovšek, menijo, da so pogajanja med evroatlantskimi partnerji pomembna za izvozno naravnanost Slovenije, "saj je izvoz gonilna sila našega gospodarstva".

"Ne nasprotujemo ideji sporazuma med EU-jem in Kanado. Po našem mnenju bi moral sporazum omogočiti več lažjega poslovanja med Kanado in članicami EU-ja. Gre za, kot je znano, različne ukrepe, kot so carinska politika, lažje zaposlovanje in podobno. Sporazum pa naj bi vključeval tudi jamstva, da ekonomske in gospodarske koristi sporazuma ne bodo ogrozile okolja ali zdravja potrošnikov ali varnosti. Dokončne vsebine sporazuma za zdaj ne moremo komentirati, saj je še v postopku poganjanj, pa tudi Evropski parlament bo o njem šele odločal," pravijo nepovezani poslanci.

Glede mehanizma ISDS pa menijo, da je upravičen le v primerih, ko je "mogoče argumentirano predstaviti nezaupanje v pravičnost in integriteto samega sodnega sistema". Ob tem dodajajo, da bi morala vlada podati oceno pozitivnih in tudi oceno negativnih učinkov. Tako bi tudi drugi vedeli, katera so dejstva, na podlagi katerih Slovenija daje svoje soglasje predstavnikom Evropske komisije v procesu pogajanja o zadevnem sporazumu.

Sporazum CETA ne prinaša koristi
V Združeni levici (ZL) ne podpirajo sporazuma CETA v sedanji obliki, prav tako pa menijo, da bi morali narediti presojo vplivov. "Sporazum CETA prebivalcem in prebivalkam Slovenije ne prinaša nikakršnih dolgoročnih koristi. Gospodarska rast kot posledica podpisa sporazuma, predvidena v študiji iz leta 2008, je zanemarljiva. Ta rast bo temeljila na liberalizaciji trgovine s storitvami, odpravi tarif in odpravi netarifnih barier. Nič od tega ne bo imelo neposrednih pozitivnih učinkov na prebivalstvo Slovenije. Pričakujemo lahko prav nasprotno," opozarjajo v ZL-ju.

Sporazum bo po njihovem mnenju le povečal moč nadnacionalnih korporacij in omejil suverenost držav pri reguliranju trgov. "S tem bo interes kapitala postavljen pred interes javnosti. Pričakujemo lahko izgubo delovnih mest, nižanje okoljskih, varnostnih in zdravstvenih standardov ter povečane pritiske za privatizacijo javnih storitev. Zelo skrb vzbujajoč je tudi del besedila, ki govori o gensko spremenjenih organizmih. Slovenija se je zavezala k razvoju kmetijstva brez gensko spremenjenih organizmov, sporazum CETA pa uresničevanje teh zavez postavlja pod vprašaj," še pojasnjujejo in poudarjajo, da prostotrgovinski sporazumi še nikoli v zgodovini niso imeli dolgoročnih koristi za prebivalce držav, ki so te sporazume sklenile in nasprotujejo sklenitvi sporazuma CETA med EU-jem in Kanado.

Mnenja NSi in SMC-ja pa (še) nismo prejeli.