Ali bodo obtožbe sploh kdaj v celoti pojasnjene in kako vse skupaj vpliva na status njegovih mozaikov, ki so postavljeni v več kot 200 cerkvah po vsem svetu?
Osrednji mediji so po večjem delu sveta poročali o obtožbah zoper patra Marka Rupnika, on pa se je zavil v molk. Molči tudi Ivanka Hosta, soustanoviteljica skupnosti, ki so ji pripadale zlorabljene redovnice, in tudi iz Rupnikove mozaične delavnice Centra Alletti se ni še nihče javno oglasil.
Mogoče bi kdo lahko domneval, da se je Rupnik postavil v vlogo molčečega nedolžnega mučenca, vendar bi težko rekli, da je njegov molk dobronameren. Da zadeve pojasni on in njegovi tesni sodelavci, je najprej pomembno za preiskavo obtožb, potem pa za redovno skupnost Loyola in delavnico mozaikov. Pojasnila bi si prav gotovo zaslužili tudi naročniki njegovih mozaikov po svetu, ljudje, ki so zbrali ali darovali milijone za mozaike. Pa Cerkev in še posebej slovenska Cerkev, ki je bila ponosna, da ima tako velikega sakralnega umetnika in so jo obtožbe o zlorabah šokirale in prizadele.
Znano je, da se je Marko Rupnik pokesal le, da je spovedal redovnico, s katero je grešil, zaradi česar je bilo izobčenje iz Cerkve preklicano. Ni pa znano, kako sta grešila, saj ga veže spovedna molčečnost. Kakšno je torej to priznanje? Kaj je sploh mogoče sklepati iz njega?
Psihoterapevt Tomaž Erzar pravi, da so na vseh straneh verjetno previdni. Po drugi strani pa je slabo znamenje, da dialoga ni. Lahko se zgodi, da ta zadeva ne bo dobila epiloga, v katerem bi ožja ali širša javnost, ki je bila zdaj samo z ene strani obveščena, slišala še drugo stran, in bi si vsi skupaj lahko ustvarili neko svoje mnenje.
Molk je zanimiv in pretresljiv
Koordinator zavoda Dovolj je!, ki preiskuje spolne zlorabe v Katoliški cerkvi, Janez Cerar pravi, da se mu zdi ta molk zanimiv in pretresljiv. Zanimiv, ker zajema tako tistega, ki je storil zlorabe, kot tiste, ki so zlorabe doživeli. In pretresljiv, ker je ta molk zgovoren. Spominja namreč na mafijski molk Omerta, na zavezo molku. Po drugi strani pa kot priča v postopkih, ki se posvečajo preventivi zoper zlorabe, pravi, da je primer Marko Rupnik že kar šolski primer institucije, ki molči, ki nekaj kuha, pa nič jasnega ne pove. Primer sramu. Primer pometanja pod preprogo.
Tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference Gabriel Kavčič prav tako ocenjuje, da Rupnikovega molka ne moremo dojemati pozitivno. Njegov molk ni molk stranke v postopku, stranke, zoper katero teče postopek. Obtožbe proti njemu so škandalozne, njegov molk pa vse skupaj blokira. V javnosti se tako ustvarja vtis institucije, ki si lahko vse privošči, ne da bi na to temo kaj povedala.
O tem, ali ima Cerkev možnosti, da bi Rupnika prisilila k prekinitvi molka, kaj je sploh Rupnik priznal, ko je bilo prekinjeno njegovo izobčenje, in kako obremenjen je lahko pogled vernikov na Rupnikove mozaike, ki naj bi jih usmerjali k Bogu, v priloženem posnetku oddaje Ars humana.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje