Vlada je danes sprejela osnutek nacionalnega reformnega programa za 2014-2015, ki ga mora do konca meseca poslati v Bruselj. Temelji na treh stebrih: nadaljevanje sanacije bančnega sistema, razdolževanje in prestrukturiranje podjetij, privatizacija, nadaljevanje uravnoteženja javnih financ ter dolgoročna vzdržnost javnega dolga.

Vlada v osnutku reformnega programa omenja dosledno izvajanje zmanjševanja mase za plače za pet odstotkov, v kar je vključeno zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju ter varčevanje pri socialnih transferjih v 2015. Te bi navezala na ciljno raven zaposlenosti 850.000 oseb. Januarja letos se je ta številka gibala pri 781.500.

Prav tako predvideva racionalizacijo javnih zavodov in skladov, s spremembo sistema financiranja občin pa naj bi te spodbudila k povezovanju. Vlada tu navaja še sprejem izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu in njegovo uresničevanje ter spremembe zakona o javnih financah, s katerim naj bi dosegli srednjeročno uravnoteženost javnih financ in srednjeročno boljše načrtovanje proračuna.

Brez reforme zdravstva
Zdravstvena reforma v osnutku reformnega programa ni omenjena. Govora je le o racionalizaciji in optimizaciji izvajalcev javne zdravstvene dejavnosti. Med konkretnimi ukrepi so navedeni skupno javno naročanje zdravstvenih zavodov, skupno izvajanje določenih dejavnosti in racionalizacija prek projekta e-zdravje.

Vlada obenem proučuje košarico ugodnosti iz zdravstvenega zavarovanja, premik iz bolnišničnega v ambulantno zdravljenje, promocijo splošnih zdravnikov, racionalizacijo sheme financiranja zdravstva, širitev plačila zavarovanja na študente, ki delajo, uskladitev zavarovanja z upokojenci in financiranje za dolgotrajno oskrbo.

Le priprava podlage za novo pokojninsko reformo
Na področju pokojnin omenja le analizo učinkov zadnje pokojninske reforme in pripravo podlage za javno razpravo o novi reformi. Omenja tudi vpeljavo točkovnega sistema ter nadaljnji razvoj drugega stebra pokojninskega zavarovanja.

Kar precej prostora osnutek reformnega programa namenja področju dolgotrajne oskrbe. Kot ključna ukrepa na tem področju v 2014 in 2015 navaja sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi, osebni asistenci in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo do novembra letos in pripravo na uvedbo novega sistema dolgotrajne oskrbe in osebne asistence, vključno z uvedbo novega sistema financiranja tega področja.

Pri zaposlovanju mladih vlada očitno ne načrtuje korenitejše reforme trga dela ter zgolj naniza nekatere načrtovane ukrepe. Tu naj bi bili ključni izvajanje jamstva za mlade in pobude za mlade, analiza ukrepov aktivne politike zaposlovanja in ciljno usmerjeni ukrepi za najranljivejše skupine na trgu dela. Do junija bomo predvidoma dobili še nov zakon o študentskem delu, zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno pa je tik pred sprejemom v DZ-ju.

Na bančnem in privatizacijskem področju presenečenj ni
Sodeč po vladnem besedilu bo - po obsežni finančni davkoplačevalski pomoči - letos sledila postopna konsolidacija bančnega sistema, ki jo bosta spremljala krčenje bilančne vsote in zmanjševanje števila bank na trgu. Na odprt in pregleden način naj bi država prodala najprej NKBM in nato NLB do nadzornega deleža.

Na bančnem področju je predvidena tudi reforma bančnega nadzora in prehod na enotni nadzorni mehanizem v območju evra. V okviru Banke Slovenije je predvidena ustanovitev celovitega kreditnega biroja.

V načrtu je še vedno tudi prodaja 15 družb, od katerih sta bila Helios in Fotona že prodana, preostali postopki pa po navedbah vlade tečejo v skladu z načrti. Za zniževanje javnega dolga namerava vlada nameniti kupnino od prodaje Adrie Airways, Aerodroma Ljubljana, Telekoma Slovenije in NKBM-ja. Zadnje tri naj bi država prodala še letos.

Zmanjšanje zadolženosti podjetij v ospredju
V ospredju so tudi ukrepi za prestrukturiranje podjetij kot nujna druga plat sanacije bank. Predvidena je pospešitev sodelovanja Družbe za upravljanje terjatev bank pri prestrukturiranju podjetij in priprava operativne strategije upravljanja kapitalskih naložb države.

Izboljšalo naj bi se tudi poslovno okolje, povečalo privlačnost za tuje naložbe in hkrati zmanjšalo obseg subvencij ter povečalo obseg posojil države zasebnemu sektorju. Vlada želi skrajšati tudi sodne postopke, predvsem na področju gospodarskih zadev in insolventnosti. Prav tako vlada cilja na prepolovitev števila reguliranih dejavnosti in poklicev - z zdajšnjih 267 na okoli 170.