Parlamentarna komisija za peticije je na predlog poslancev Levice pet ur razpravljala o zagotavljanju ustavno zajamčene svobode izražanja, gibanja in združevanja ter drugih temeljnih človekovih pravic v Sloveniji ob dogajanju na protivladnih protestih.

Predsednica komisije Nataša Sukić (Levica) je izpostavila, da državljani, ki protestirajo proti vladi, "niso kriminalci ali odpadniki, kot nas prepričujejo vidni politiki koalicije", temveč sodržavljani, obupani zaradi političnega stanja. Kritična je bila do ograditve ljubljanskega Trga republike v času protestov, spomnila je na primere legitimiranja ljudi zaradi suma bodoče storitve kaznivega dejanja in ocenila, da so protestniki kaznovani za dejanja, ki po kazenskem zakoniku niso ne prekršek ne kaznivo dejanje.

Policija se pripravi na podlagi preteklih izkušenj

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Anton Olaj se z njenimi besedami ni strinjal, saj je država dolžna tudi sama zagotavljati pravico državljanov do varnosti. Policija je pri pripravi na ukrepanje ob protestih po njegovih zagotovilih tehtala omejitev svobode izražanja posameznika in na drugi strani tehtnost razlogov splošne varnosti. Ob tem je opozoril, da je v trenutnih razmerah treba upoštevati tudi preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni.

Po besedah vodje službe generalnega direktorja policije Roberta Ferenca se policija na vsak dogodek pripravi na podlagi preteklih izkušenj in zbranih informacij in prepričani so, da so bili ukrepi na shodih sorazmerni. Policisti tudi dobro vedo, da udeležba na javnem shodu ni pogoj za ugotavljanje identitete, je poudaril. Vsi primeri, ko so policisti ugotavljali identiteto posameznika, so bili povezani s konkretnimi okoliščinami, na podlagi katerih so policisti ugotovili, da oseba je izvedla, izvaja ali bo izvedla prekršek. "Gre za proaktivno delovanje policije," je dodal Ferenc in pojasnil, da so na ravnanje policije prejeli le eno pritožbo.

"Najhujša grožnja človekovim pravicam so neonacistični protestniki"

A pravnik Dragan Petrovec je ocenil, da je interpretacija določb kazenskega zakonika "z vrha policije in vlade izrazito represivna in po mnenju številnih ne bi prenesla sodne presoje, sem spada tudi legitimiranje mimoidočih po občutku". Kot "najhujšo grožnjo človekovim pravicam" pa je ocenil pojav neonacističnih protestnikov.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je poudaril, kako pomembna je ohranitev zaupanja v delo policije in posvaril pred posploševanjem ocen o njihovem delu, "sicer hitro pridemo do situacije, kot so očitki o krivosodju". A vendarle je po njegovih besedah očitke treba razjasniti, zato pri varuhu pripravljajo neodvisen monitoring protestov na terenu po načelih Ovseja.

Da ni vse, kar ni prav, tudi prepovedano, je v svojem nastopu dejal nekdanji minister Žiga Turk. "Povsem mogoče je, da je dovoljeno na cestah ustavljati mimoidoče, ni pa prav. Fraza Smrt janšizmu ... ni prav, da se to govori, celo somišljeniki levičarjev na družabnih medijih so zmogli reči Ustavite janšizem namesto Smrt janšizmu. Mogoče je, da ni protipravno, če nekdo reče novinarki, da je prostitutka, a ni prav," je pojasnil svoje stališče.

Poslanci v bran policiji

Poslanska razprava se je vrtela okoli različnega dojemanja ciljev protestnikov in ustreznosti ravnanja policije na koalicijski in opozicijski strani. Željko Cigler (Levica) je izrazil prepričanje, da se s popisovanjem udeležencev protestov le kriminalizira drugače misleče. Branko Grims (SDS) pa je nasprotno menil, da je bila policija premila, saj bi "vsak, ki se je udeležil protizakonitega zbiranja, moral plačati mandatno kazen". V bran policiji se je oglasila Mojca Žnidarič (SMC), ki meni, da je slovenska policija zavezana opravljanju svojih nalog. Andrej Černigoj (NSi) pa je poudaril, da je policija strokoven in od politike neodvisen organ.

Na koncu člani komisije niso podprli sklepov, da bi obsodili omejevanje izražanja in da bi vlado pozvali k zagotavljanju varovanja ustavno zagotovljenih človekovih pravic in svoboščin ter k zagotovitvi zakonitega ravnanja policije na protestih.