"Raziskovali smo, kdo vse je v zadnjih letih poslovno priložnost našel v posredovanju delavcev, med njimi so tudi nekdanji politiki. Nekateri posredujejo kar študente, ki jih pripeljejo pod pretvezo študija, nato pa jih ponudijo delodajalcem. Pridobili smo posnetek, kako poteka dogovarjanje med posrednikom in delodajalcem za delavce iz Indije," je v napovedi Tarče razgrnila voditeljica Erika Žnidaršič.

Kako razvejane so poslovne mreže posrednikov in s kakšnimi oglasi ponujajo tuje delavce?

Gostje tokratne Tarče v studiu so bili: Goran Lukić, Delavska svetovalnica, Dan Juvan, državni sekretar na ministrstvu za delo, Boštjan Grobler, kadrovska agencija Workforce, Aleksander Reberšek, NSi, na daljavo pa je v oddaji sodeloval Peter Pišek, prevoznik.

Prispevek: "Študij" kot vstopnica na trg delovne sile

"Izkoristite priložnost in si poiščite zaposlitev v Evropski uniji," tako se na spletu oglašuje Svarog – mariborski izobraževalni zavod, v uvodu v prvi prispevek v Tarči pove novinarka Vanja Gligorović.

"V Svarogu najdemo nekdanjega mariborskega župana Andreja Fištravca, ki nam razkaže prostore," je povedala. Svarog ponuja, tako piše, programe za učenje jezika, nemškega ali slovenskega, pa tudi usposabljanje, na primer voznikov tovornjakov, avtobusov, varilcev, delavcev v gostinstvu, za državljane držav v razvoju.

"Prišla sem, da bi se naučila nemščine, moj cilj je, da bi našla službo v eni od nemško govorečih držav," je povedala študentka iz Indije.

Svarogova cena je od štiri do pet tisočakov na leto in nato še strošek nastanitve, približno 200 evrov na mesec.

"A Svarogov končni cilj je očitno nekje drugje – v ponujanju teh študentov kot delovno silo iz tretjih držav domačim podjetjem," v prispevku razgrne Gligorović.

Tako denimo izhaja iz naslednjega sporočila Andreja Fištravca mariborskemu Zavodu za zaposlovanje: "/…/ pošiljam kratke predstavitve indijskih študentov, ki so k nam prišli, da bi se učili slovensko za nadaljevanje študija na slovenskih univerzah. Skozi pogovore z njimi pa ugotavljamo, da jih najbolj zanima iskanje kakšnega dela. Menimo, da bi bili zadovoljni s kakršnimi koli ročnimi deli za trakom, v skladišču … ali temu podobno. /…/ Uredili so si študentske napotnice."

V življenjepisih indijskih študentov, ki jih je razpošiljal Fištravec, s fotografijami, imeni in priimki indijskih študentov, naslovom, kontaktnimi podatki, lahko med drugim preberemo: "Zagnanost – 100 odstotkov. Dobra komunikacija – 100 odstotkov. Na delu nisem len, od sebe dam 100 odstotkov. Dober spomin. Dobro pisanje …"

Med izobrazbo pa tudi učenje slovenskega jezika, Svarog izobraževalni zavod.
Ko so študente želeli poklicati novinarji Tarče, tri od petih telefonskih številk niso bile več aktivne, oglasil se nam je samo eden, ki pravi, da zdaj dela v Mercatorjevem skladišču.

Izobraževalni center, ki novači delavce?

Kaj je zdaj pravzaprav Svarog? Je to izobraževalni center, ki se pa obenem tudi ukvarja malo s posredovanjem delovne sile?

"Ne, izobraževalni zavod, ki se ukvarja z izobraževanjem. Naša osnovna dejavnost je učenje tujih jezikov ali pa učenje slovenskega jezika, smo registrirani za to. Same potrebe na trgu pa dajejo možnost, da bi pomagali delodajalcem najti manjkajoče delavce," je odgovoril Fištravec.

Posnetki, ki jih je pridobila Tarča, kažejo, da je ta dejavnost Svaroga, čeprav niso registrirani kot agencija za posredovanje delovne sile, v polnem razmahu.

Gre tukaj za to zlorabo tega, da lahko kot študenti prihajajo pač v Slovenijo, potem pa v bistvu tukaj iščejo neko delo prek študentskih napotnic?

Študent si lahko spremeni status

"Če so študentje, potem lahko delajo prek študentskih napotnic. Zakonsko gledano študent lahko pride, ker pride študirat. Če on v času, ko bi moral študirati, najde delodajalca, lahko spremeni status, se pač zaposli in potem ni več študent," je navedel Fištravec.

"Gre torej pri Svarogu za inovativen način uvažanja delovne sile iz tretjih držav pod pretvezo študija, izobraževanja, na podlagi katerega lahko tujec dobi dovoljenje za začasno prebivanje?" je nadaljevala v prispevku Gligorović.

"Sistem še ni utečen in to pomeni, da poskušamo. Zdaj smo imeli eno skupino voznikov, do katerih smo prišli prek enega poslovnega partnerja v Indiji, torej agencije, ki se ukvarja z zagotavljanjem v osnovi študentov za študij v Evropi," je še povedal Fištravec.

Problematika fiktivnih tujih študentov

Na drugi strani ministrstvo za visoko šolstvo opozarja, da "obstaja problem t. i. fiktivnih tujih študentov, katerih primarni namen ni študij".

Indija, Bangladeš, Pakistan – število študentov iz teh držav je v zadnjih letih poskočilo. Če je še pred leti na slovenskih univerzah študiralo 21 študentov iz Indije, jih je zdaj že skoraj tisoč. Napredovanje v drugi letnik pa je mizerno, kažejo podatki. Denimo v prvi letnik je bilo v predlanskem šolskem letu vpisanih 117 študentov iz Bangladeša, v drugi letnik se jih je nato vpisalo le še pet.

"S to problematiko se mi pravzaprav spoprijemamo od samega začetka, odkar smo odprli svoje študijske programe za mednarodne študente, in opažamo, da se določen delež študentov na programe vpiše, pridobi celotno dokumentacijo, izvedejo celoten proces vpisa na univerzi, torej na naše študijske programe, vendar jih potem v predavalnicah pravzaprav nikoli ne vidimo," je povedala dekanica Fakultete za turizem Univerze v Mariboru Marjetka Rangus.

Direktor zavoda Svarog je Marko Kovačič, ki je bil svetovalec nekdanjega mariborskega župana Andreja Fištravca. Kovačič je bil pred leti tudi pravnomočno obsojen na 15 mesecev pogojne zaporne kazni zaradi goljufije, pa tudi zaradi kršenja pravic zaposlenim na Zavodu Svarog in v družbi Svarog zaradi neplačevanja socialnih prispevkov.

Kovačiča so prosili za izjavo pred kamero, a jo je zavrnil.

"Po vztrajnih prošnjah pa nas je s Fištravcem peljal na ogled dveh lokacij, kjer prebivajo trenutni študenti iz Indije. Snemanja v notranjosti naši ekipi niso dovolili, nekaj pa nam je uspelo posneti s telefonom," je nadaljevala Gligorović.

Ogledali so si hišo, kjer živi nekaj Indijk, ki bodo v prihodnjih dneh začele tečaj slovenščine. V drugi hiši pa so nastanjeni Indijci, ekipa Tarče je srečala le dva, ki delata izpit za voznika avtobusa.

Na vstop v Slovenijo čaka 60 voznikov avtobusov, 25 pomočnikov kuharjev, 10 barmanov, 10 pomočnikov strežbe ...

Iz enega od sporočil Andreja Fištravca uradnikom ministrstva za delo, ki jih je pridobila Tarča: "V tem trenutku tako čaka na vstop v Slovenijo skupina 60 voznikov avtobusov, ki jih podjetje Arriva nujno potrebuje in jih je prek naših poslovnih povezav v živo testirala v Indiji … prav tako čaka skupina 25 pomočnikov kuharjev za znana podjetja (kot so Eurotas hoteli, Univerzitetni klinični center Maribor), skupina 10 barmanov, 20 pomočnikov strežbe …"

"Pri voznikih – konkretno je to bila Arriva – smo se poznali in so vedeli, kaj mi delamo. Vedeli so, da se ukvarjamo z jezikovnim usposabljanjem. Vedeli so, da delamo mrežo šol, visokih in fakultet, kamor pridejo študirat študenti iz Indije. To pomeni, da imamo nekoga v Indiji, ki lahko to storitev izvede. Tu je ta kombinacija nastala," je še za Tarčo povedal Fištravec.

Prijava Fursu zaradi neregistriranega oglaševanja posredovanja delovne sile?

Grega Bizjak, kandidat Gibanja Svoboda na zadnjih lokalnih volitvah in član kluba slovenskih podjetnikov, je lastnik večjega slovenskega prevozniškega podjetja Sigr Bizjak s 60 vozili. Več podjetij ima tudi v Varaždinu. Bizjak trdi, da delavce, ki prihajajo s Filipinov, zaposluje samo v svojem hrvaškem prevozniškem podjetju Sigr Bizjak Varaždin, za dejavnost prevozništva. Obenem je tudi lastnik podjetja za začasno zaposlovanje Work Performance, kot je razvidno iz hrvaškega poslovnega registra, lastništvo si deli z Jan Kay Quintos, direktorico filipinske agencije PNI International.

Bizjak naj bi se novembra 2024 sešel s predstavniki slovenske ambasade na Filipinih, a zdi se, da to želi prikriti, navaja novinar Klemen Košak. "Neuradno smo izvedeli, da ga namerava zavod za zaposlovanje prijaviti finančni upravi zaradi neregistriranega oglaševanja posredovanja delovne sile," dodaja.

Kot je razvidno iz na spletu objavljenih oglasov, Bizjakovo hrvaško podjetje Work performance prek filipinske agencije PNI international zaposluje delavce za različna dela v Sloveniji: kuharje, varilce, pomožne gradbene delavce, cevarje in upravljavce bagrov. Slovensko podjetje Leader express naj bi mu za pomoč pri najemu 22 delavcev s Filipinov plačalo 72.000 evrov. V podjetju Leader express se na neuradno informacijo za Tarčo niso želeli odzvati.

Bizjak bil marca ob številnih drugih slovenskih podjetnikih del slovenske delegacije ob odprtju veleposlaništva v Manili. Soorganizatorka enega od dogodkov ob odprtju veleposlaništva je bila tudi Anamarija Kostevc Toth. Prvenstveno se ukvarja s psihološkim svetovanjem, hkrati pa je predsednica slovensko-filipinskega poslovnega kluba. Kot samostojna podjetnica pomaga pri zaposlovanju filipinskih delavcev in na svoji spletni strani oglašuje popust za večja naročila poklicnih voznikov, sobaric ali varilcev. "Posebna akcija! Skupinsko naročilo. Prihranite čas in denar. Združite moči z drugimi podjetij, ki iščejo enak kader kakor vi, in si zmanjšajte stroške selekcije ter zaposlovanja Filipincev," navaja oglas.

Kot pojasnjuje Kostevc Toth, njeno podjetje izvaja poslovno svetovanje oziroma podjetjem pomaga pri pridobivanju ustreznih dokumentov. Cena je utemeljena na tarifah, ki jih postavi filipinska agencija. "Izračunajo jo na osnovi selekcije kadra, kakšni dodatni razgovori so potrebni, preizkušanja določenih sposobnosti, spretnosti. Tarife se gibljejo od 1000 do 3000 evrov. Razpon je zelo širok," je dejala.