Zdaj že nekdanji minister za zdravje Gantar je v uvodu pojasnil, da njegov odstop nima zveze s kakšnimi pritiski. "Zdravstvu teče voda v grlo, ampak ob nezmožnosti dogovora ne morem nase prevzeti te odgovornosti. V vladi, kjer so stranke z zelo različnimi pogledi, je težko ubrati srednjo pot. Srednjo pot bi lahko pomenil zakon, ki ne doseže ničesar," je pojasnil.
Pri njem sta bila le Medico inženiring in Hidria, je odvrnil glede lobiranja, pripeljal pa ju je nekdanji minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik. Kot velik vir korupcije je izpostavil tudi javna naročila.
Predsednica sveta ljubljanskega UKC-ja Saša Markovič je poudarila, da koncesije zanje ne predstavljajo največjih težav, temveč da se od odhoda nekdanjega zdravstvenega ministra Dušana Kebra ni izvedla nobena zdravstvena reforma, ki bi upoštevala potrebe prebivalstva.
Poslanka SD-ja Andreja Črnak Meglič je izpostavila, da imamo že okoli 25 odstotkov koncesionarjev, saj je sistem tako vzpostavljen. Je pa potrebna večja preglednost pri podeljevanju koncesij in njihovem delovanju, je dejala in dodala, da razhajanja v koaliciji vseeno niso tako velika, kot se želi prikazati.
Čedalje težje plačujejo za zdravje
Keber je kot ključno težavo izpostavil, da raste plačilo zdravstvenih storitev "iz žepa", ki je doseglo že 30 odstotkov, in da se veča razlika med tem, koliko plačajo za zdravstvo tisti z najnižjimi prihodki in tisti z visokimi prihodki. "Pod pritiskom Evrope nam grozi, da bomo privatizirali zdravstvo in ustvarili zdravstvo dveh razredov," je opozoril.
Je pa Gantar ob tem kritiziral očitke, da od Kebrove reforme ni bilo nobene prave več. Po njegovih besedah je bila reforma zgolj seznam želja, ki ga lahko sam "napiše kadar koli", saj zakon o opravljanju zdravstvene dejavnosti še vedno sega v leto 1992. Kebra je obtožil tudi demagogije in poudaril, da so prav zaradi revnejših prebivalcev sprejeli intervencijski zakon.
Keber mu je ob tem odvrnil, da je ob odstopu kazal na povsem napačne težave. Odločiti se bomo tudi morali, kakšno zdravstvo želimo - javno ali zasebno. Vrniti bi morali dopolnilno zavarovanje znotraj javnega zavarovanja, saj je trenutna oblika krivična, in pravičneje porazdeliti tudi breme zavarovanja, je prepričan.
Zdravnikov premalo - kljub nezaposlenim zdravnikom
Dotaknili so se tudi težave pomanjkanja zdravnikov. Kirurg Erik Brecelj je opozoril, da je to posledica odsotnosti načrtovanja potreb po zdravnikih. Obstaja kopica področij medicine, ki so pri nas povsem nerazvita, kjer bomo morali zagotoviti ustrezno financiranje za njihov razvoj.
Težava je v tem, je dejal, da nobenih primerov nezakonitih dejanj v zdravstvu v preteklosti nismo pripeljali do konca. Po njegovem mnenju je treba izpostaviti sistem, ga narediti vidnega in nato bodo ljudje, ki vlečejo niti, postali vidni in samodejno odpadli.