Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida-19 tako kot predhodnih šest protikoronskih zakonov prinaša ukrepe za pomoč gospodarstvu in zaščito delovnih mest, ob tem pa tako kot prvi protikoronski zakon dodatke za najranljivejše skupine prebivalstva, med njimi upokojence, študente in družine.

DZ je zakon sprejel v torek pozno zvečer, da bi pospešili čimprejšnjo uveljavitev zakona, pa so se državni svetniki sešli že danes. Proti vetu jih je glasovalo 29, trije so bili za.

Peter Ješovnik s finančnega ministrstva je pojasnil, da želi sedmi protikoronski zakon omiliti posledice in vpliv covida-19 na področjih gospodarstva, dela in delovnih razmerij, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva. "Določeni ukrepi v zakonu so namenjeni najranljivejšim skupinam, za katere vlada meni, da izplačilo potrebujejo čim prej," je dejal.

Sorodna novica DZ potrdil sedmi protikoronski zakon, ki vsebuje tudi možnost prisilnega upokojevanja

"Neustavni in nestrokovni posegi v zakon o delovnih razmerjih"

Da bi moral DZ o zakonu znova odločati, je menila Lidija Jerkič. V zakonu so tudi rešitve, ki so trajne, in ne začasne oz. interventne narave, je opozorila. Spomnila je na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez navedbe razloga zaposlenemu, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev.

"S tem se trajno posega v zakon o delovnih razmerjih, in to na neustaven in nestrokoven način," je bila ostra in vključitev te določbe v protikoronski zakon označila za zlorabo interventne zakonodaje in nujnega zakonodajnega postopka. Strinjal se je tudi Branimir Štrukelj: "To je ilustracija padca pravne varnosti v tej državi, ki se je zgodila ob vladavini te vlade v zadnjih šestih mesecih."

Po drugi strani je Franc Golob dejal, da ob naraščanju števila brezposelnih v času koronske krize poseg v zakon o delovnih razmerjih zagotovo sodi v sedmi protikoronski zakon. Število brezposelnih se namreč povečuje in zdi se mu prav, da se delodajalec z delavcem sporazumno dogovori, ali ga še potrebuje.

Tudi Franci Rokavec je prepričan, da bo v skladu z v zakon zapisano rešitvijo glede upokojevanja starejših delavcev lahko sledila prekinitev pogodbe le na podlagi dogovora. "Ne gre za kršitev pravic delavcev," je zatrdil. K podpori zakonu je pozval tudi z besedami, da bi DZ pri ponovnem odločanju v primeru veta potreboval 46 glasov, kar pa bi bilo verjetno ob trenutnih razmerjih težko.

Marija Lah je med pomanjkljivostmi zakona poudarila, da ni bilo podaljšano subvencioniranje čakanja na delo. Ta ukrep se tako 31. januarja 2021 izteče. "Zakon kot celota mi ni všeč, a ko dam na tehtnico pozitivne in negativne zadeve, je več pozitivnih," je kljub temu odrekla podporo odložilnemu vetu.

Sorodna novica V PKP 7 vrsta enkratnih dodatkov: Kaj pripada komu?

Očitki o rohohitrskem odločanju

Z namenom pospešitve uveljavitve so državni svetniki "navidezno" glasovali o odložilnem vetu tudi pri prejšnjih protikoronskih zakonih. A predsednik državnega sveta Anton Kovšca je danes poudaril, da kljub temu ne odločajo rokohitrsko. V torek sprejeti zakon so denimo obravnavale tri komisije državnega sveta.

Je pa Jerkičeva povedala, da interesna skupina delojemalcev razmišlja o možnosti vložitve zahteve za presojo ustavnosti postopkov, povezanih z odločanjem o odložilnih vetih državnega sveta na predloge zakonov v izredno kratkih rokih, da bi s tem pospešili uveljavitev.
Vlada predlaga, da na sedmi protikoronski zakon tako kot na njegove predhodnike ni mogoče razpisati naknadnega zakonodajnega referenduma, zato je še danes pričakovati tudi sklic izredne seje DZ-ja.