Zahtevo predsedstva za razpustitev do 30. junija letos je od 48 članov Zbora narodnih predstavnikov (ZNP) podprlo le 11, 34 jih je bilo proti, preostali so se vzdržali. Kot je znano, je predsedstvo samorazpustitev zahtevalo zato, da bi s tem naredili prostor za novo organiziranost slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Poleg NSKS-ja imajo na avstrijskem Koroškem še dve manjšinski organizaicji.

Razprava, ki je trajala štiri ure in pol, je bila po besedah dopisnika RTV Slovenija iz Avstrije Lojzeta Kosa zelo polemična in čustvena, na njej pa je bilo izrečenih veliko obtožb, tudi na račun Sloveniji in Avstrije. Po Kosovih besedah je vseeno nekaj jasno. Vsi so namreč enotni, da tako kot je zdaj, ne gre več naprej. "Manjšina je razcepljena, organizacijske strukture neučinkovite, slovenska politika pa je neodločna," je povedal za oddajo Odmevi.

Kaj je Smolle želel izsiliti?
Pojasnil je še, da je Smolle, ki je predlagal samorazpustitev, s to zahtevo želel izsiliti dvoje: drugačen odziv Slovenije, mogoče celo drugačno finančno podporo, obenem pa je želel izvesti pritisk na drugi dve manjšinski organizaciji, da bi se razpustili in bi dobili skupno.

Kljub zavrnitivi samorazpustitve pa mora zahteva po skupnem demokratično izvoljenem zastopstvu koroških Slovencev ostati osrednji namen novega vodstva NSKS-ja, če v tej smeri v pol leta ne bo nobenih premikov, pa bo samorazpustitev še bolj realna možnost. Člani ZNP-ja pri prizadevanjih za skupno zastopstvo pričakujejo odločno podporo Slovenije. Politična razdrobljenost koroških Slovencev je namreč predvsem v interesu Avstrije, ki se pri neuveljavljanju svojih obveznosti lahko vedno sklicuje na neenotnost med manjšino, so poudarjali.

"Problemi manjšine so resni"
Po mnenju Smolleta so namreč problemi slovenske manjšine "resni in brez priliva slovenskosti jih ne bo mogoče rešiti". Eden izmed razpravljavcev je dodal, da je slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem "v zadnjih sto letih izgubila več substance kot v vseh tisoč letih poprej." Dosedanji podpresednik NSKS-ja Rudi Vouk je tukaj spomnil na skrb vzbujajoče stanje znanja slovenščine med otroki, zapiranje šol, težave z rabo slovenščine in , spet, na dvojezične table. "Politični predstavniki manjšine se ukvarjajo s prepiri med organizacijami," je opozoril.

Vseeno pa niso vsi menili, da bi razpustitev NSKS-ja nujno zagotovila boljše stanje. Skeptični so bili do tega, da bi to pomenilo skrajno obliko protesta proti Dunaju in Ljubljani ter poziv, da stvari vzamejo v svoje roke, prav tako pa menijo, da jim razpustitev ne zagotavlja novega demokratično izvoljenega skupnega zastopstva. Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev za to namreč ne kažeta pripravljenosti, so opozarjali.

Po sprejetem odstopu sedanjega predsedstva NSKS bo posle organizacije do izvolitve novega vodstva na seji ZNP-ja 19. aprila vodil dosedanji predsednik Smolle skupaj z generalno sekretarko Angeliko Mlinar in predsednikom ZNP-ja Jožetom Wakounigom.

Žekš o odločitvi: V redu in prav
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je odločitev ZNP-ja komentiral z besedami "v redu in prav". Hkrati se je zavzel za zamenjavo vodstev krovnih organizacij in razširitev že obstoječega koordinacijskega odbora.

Če bi prišlo do samorazpustitve, bi bilo po njegovem mnenju prehudo, ker, kot je dejal, tudi ta politično desna stran slovenstva na avstrijskem Koroškem potrebuje organizacijo in je prav, da jo ima.

Na vprašanje, kako preseči osebne razmere med manjšino na avstrijskem Koroškem, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu odgovarja, da so osebne razmere v bistvu v vrhovih, na nekoliko nižji ravni, med kulturniki, športniki, med kmeti, pa jih ni. "Potrebno bi bilo vodstva tako spremeniti, najbrž v vseh organizacijah, da teh osebnih zamer ne bo in se bodo pogovarjali," je še dejal.