Po mnenju zunanjega ministra je Slovenija samodejno naslednica nekdanje Jugoslavije. Predsednik države meni drugače in pravi, da status naslednice ne nastane avtomatično, pač pa ga je treba zagotoviti s priglasitvijo, z notifikacijo sukcesije.

Danilo Türk dodaja, da sedanje nejasnosti vzbujajo dvom o odločnosti stališč Slovenije in njenih predlogov do uresničevanja ADP-ja. Da je predsednikov očitek najverjetneje na mestu, je razbrati tudi iz izjave ministra Samuela Žbogarja, ki je dejal, da je sedaj, ko v Avstriji potekajo pogovori in se iščejo rešitve za probleme dvojezične krajevne topografije, verjetno bolje počakati na rezultate teh pogovorov in šele potem ukrepati. Dodal je, da se Slovenija že obnaša kot naslednica Jugoslavije v pogodbi, po njegovem mnenju pa nam nasledstva v skladu z dunajsko konvencijo o nasledstvu mednarodnih pogodb ni treba notificirati.

Za MZZ notifikacija le ena od možnosti
Ko smo na ministrstvo za zunanje zadeve naslovili vprašanje, kdaj namerava Slovenija notificirati nasledstvo glede Avstrijske državne pogodbe, so nam odgovorili, da država intenzivno preučuje različne možnosti, med drugim tudi možnost notifikacije, ki bi slovenski manjšini omogočila, da bodo njene pravice, ki izhajajo iz ADP-ja, izpolnjene.

Dodali so, da sta odbor za zunanjo politiko in komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu na skupni seji 17. marca vlado pozvala, naj Avstrijo in države podpisnice ADP-ja opomni, da Dunaj po 55 letih še vedno ne uresničuje vseh določil pogodbe, ki se nanašajo na varstvo pravic slovenske narodne skupnosti.

Ob tem pa so zapisali tudi to, da Slovenija v dialogu z Avstrijo na različnih ravneh nenehno izraža jasna pričakovanja in zahteve za izvajanje mednarodnopravnih in notranjepravnih obveznosti Avstrije do slovenske manjšine, ki izhajajo iz 7. člena ADP-ja. Iz dialoga med državama pa po mnenju ministrstva za zunanje zadeve jasno izhaja, da Avstrija Slovenijo priznava kot sogovornika pri vprašanjih pravic slovenske manjšine, kot izhajajo iz ADP-ja.