"Maile naj komentirajo tisti, ki so jih pisali, seveda če gre za verodostojne dokumente. V času, ko je bil Janez Janša predsednik vlade, je prejel tedensko več tisoč elektronskih sporočil in niti deset odstotkov jih ob vseh drugih obveznostih ni uspel sam prebrati. Po 10 letih lahko vsak trdi, da mu je pisal, in tega ne more niti potrditi niti zanikati," so zapisali v stranki SDS.

"Zagotovo pa ni nikomur prek njih ali kako drugače naročal česar koli nezakonitega," so še zatrdili.

Matjaž Kovačič je popoldne stopil pred novinarje in pojasnjeval razkritja, za Dnevnik pa je spregovoril z novinarko TV Slovenija Tino Hojnik. Televizija Slovenija je namreč nocoj razkrila dokumente, ki kažejo, da sta se Kovačič in Janša dogovarjala o tem, da bi NKBM kupil časopisno-založniško podjetje Večer. Celoten pogovor si lahko preberete spodaj.

Tina Hojnik: Gospod Kovačič, bodiva konkretna. Slišali ste SDS-ov odgovor, da Janez Janša ni prebral niti 10 odstotkov vsega, kar ste mu pisali. Zakaj ste vi tako vztrajno pisali na SDS oziroma Janši?

Matjaž Kovačič: To v tem trenutku niti ni pomembno. Zelo težko komentiram, ko stojim sredi trga in mi v uho spustite neki prispevek, ki ga niti videl nisem. Dejstvo pa je, da je že pred mojim predsednikovanjem Večer bil v Infondu Holdingu in v vzajemnih skladih Infonda, tako da je bilo samo vprašanje, ali bomo branili Infond Holding ali ne. Sam sem pač menil, da so te zadeve strateške naložbe, drugi so menili drugače, zato je Infond Holding nazadnje tudi končal v rokah Boška Šrota.

Tina Hojnik: Ampak zdaj sva skrenila, vrniva se k prvemu vprašanju. Zakaj ste tako vztrajno pisali Janezu Janši? Iz vaših elektronskih sporočil gre razbrati: "kot sva se dogovarjala, kot sva se pogovarjala" ... Neka komunikacija je torej bila? Ne izpustiva tega prvega vprašanja.
Matjaž Kovačič: Da, verjetno. Saj sem povedal - jaz se pač nisem strinjal, da bi te stvari šle stihijsko stran, in iz tega razloga pač sem odgovoril. Ampak glede na to, da se ta posel sploh ni zgodil, ne vem, zakaj o tem razpravljamo.

Tina Hojnik: Ampak zakaj ste ga obveščali o čemer koli?
Matjaž Kovačič: Bova zdaj vse tri minute porabila zato, da bova razpravljala o tem enem vprašanju?

Tina Hojnik: Ne, ampak želim odgovor, zato vas sprašujem.
Matjaž Kovačič: Ne vem, zakaj. To sem že komentiral in drugega komentarja nimam.

Tina Hojnik: Potem pa mi povejte, zakaj je banka NKBM želela kupiti večer oziroma zakaj ste načrtovali, kako ga boste kupili. Omenjali sta se dve možnosti ...
Matjaž Kovačič: Osnova je bila obramba Infonda Holdinga. Glede na to, da je Infond Holding pač polzel iz naših rok, zaradi tega, ker je bila takšna odločitev že pred časom, je bilo najbolj vredno premoženje v tistem trenutku pač Večer, in ker sem menil, da Večera ne smemo prodati tujcem, sem videl možnost, da to kupi državna banka in ga ali obdrži v svoji lasti ali proda nekomu, ki se bo znal s tem ukvarjati.

Tina Hojnik: Ampak kot je razvidno iz elektronskih sporočil, ste bili pripravljeni iti tudi mimo ustaljenih poti.
Matjaž Kovačič: Ne, to ne drži. Vse bi zagotovo potrjeval nadzorni svet, to sem tudi povedal. Je pa dejstvo, da pri vsakem poslu, sploh če bi bile cene visoke, lahko prihaja do problemov. Vendar so to vse hipotetične stvari, ki se niso zgodile. In sploh ne vem, zakaj porabljamo toliko časa za zadeve, ki se niso zgodile. To je tako kot tisti vaši maili, kjer za nakup zemljišča, ki smo ga na hrvaški obali kupili 16. aprila, vi potegnete mail iz 31. avgusta - torej štiri mesece po tem, ko se je zemljišče kupilo. Zakaj bi jaz štiri mesece po tem pisal predsedniku vlade o nakupu tistega zemljišča? Poleg tega v tistem mailu pišem o od 80 do 100 km obale, zemljišče, ki smo ga kupili, pa je bil kos 400 x 100 metrov.

Tina Hojnik: Ampak, gospod Kovačič, glavni nakupi naj bi se zgodili ne, kot ste vi dejali, štiri mesece prej, temveč septembra oziroma oktobra - po tistem vašem mailu, o katerem zdaj govorite.
Matjaž Kovačič: Da, se strinjam, ampak pravim o primorskih zemljiščih, v Primorju. Pozneje smo kupovali zemljišča v notranjosti države in to pomeni, da ta mail sploh ne more imeti zveze, ker govori o obalnem pasu - o 80 do 100 km obalnega pasu.

Tina Hojnik: Govori o Zadru, ki je morje.
Matjaž Kovačič: Ne, ne govori o Zadru, o Istri je bil ta mail.

Tina Hojnik: Dobro, povejte mi, če se vrneva še k Večeru - so bili to politični apetiti? Odgovoriva na to vprašanje.
Matjaž Kovačič: Ne. Jaz sem sicer žalosten, ker sploh ne morem povedati ničesar drugega, da seveda je komunikacija vedno potekala z vsemi predsedniki vlad, da so se odločali, kot so se odločali, tudi za nedokapitalizacijo NKBM-ja, ki je zaradi tega moral iti po državno pomoč. Da so nas obremenjevali in omejevali v našem poslovanju, da so zahtevali izločitev Zavarovalnice Maribor v korist Pozavarovalnice Sava in tako naprej. In teh stvari pravzaprav, očitno, vidim, da sploh ne morem povedati, glede na to, da se ukvarjamo samo z nekimi zadevami, ki se sploh niso zgodile.

Tina Hojnik: Ampak dokumenti pravijo drugače, ne bova zdaj polemizirala.
Matjaž Kovačič: Dokumenti pravijo, da so bile neke ideje. Ali potem pomeni, da če sem jaz pomislil, da bom vam ukradel ta mikrofon, da sem vam ga ukradel? Ne, če greva vsak na svojo stran, je ta mikrofon vaš in ste ga obdržali pri sebi.

Tina Hojnik: O tem bodo odločali drugi, midva zdaj samo razčiščujeva stvari.
Matjaž Kovačič: Da, ampak še nekaj, lepo vas prosim. Te maile sta imela samo NPU in pa tožilstvo, tako da danes razpravljamo o nekih stvareh, ki jih nihče ne bi smel imeti razen seveda njih. Tako da žal jaz se moram braniti proti državi, očitno, glede na to, da jaz seveda nimam sredstev - ne finančnih ne fizičnih, da bi lahko ta boj bil. Meni je jasno, da države ne morem premagati in nikoli ne morem zmagati v tej vojni. Vendar želel bi vsaj to povedati, da bi ljudje morali vedeti, da ni bilo potrebe, da se razlastnini toliko obvezniških in delniških vlagateljev in da nismo samo uprave kopale luknje v te banke, ampak predvsem in tudi zelo po zaslugi politikov, njihovega neukrepanja ali pa neustreznega ukrepanja.