Kovačič je upravo Nove KBM, ki je po sanaciji konec leta 2013 prešla v zasebne roke, ko jo je kupil sklad Apollo, vodil od maja 2005 do konca decembra 2011. Ocenil je, da je bil pred sanacijo bank sistemski pristop absolutno napačen. "Ni bil potreben, vsaj ne v taki višini, saj so bile na koncu kapitalske ustreznosti daleč višje od zahtevanih. To je bilo popolnoma nepotrebno zapravljanje državnega denarja," je menil.

Glede vloge v Novi KBM je kot predsednik uprave prevzel objektivno odgovornost, ne more pa, kot je ponovil podobno kot v zaslišanju pred prvo bančno komisijo, prevzeti odgovornosti za druge. "Počutim se odgovornega v pogledu, v katerem sem lahko suvereno sprejemal odločitve. Subjektivno pa se ne počutim odgovornega, saj če bi denimo upoštevali predloge uprave banke, ki smo jih pošiljali lastniku, tega danes ne bi bilo," je dejal.

Glede načrtovane dokapitalizacije 2011, ki se ni zgodila, projekta Stožice in primera Mercator je povedal skorajda povsem isto kot na pričanju marca 2014. Na vprašanja o domnevno spornih poslih Nove KBM, kot je nakup zemljišč na Hrvaškem, ni odgovarjal, ker o tem, kot je povedal, teče predkazenski postopek.

Po njegovi oceni so bili v banki v času njegovega vodenja oblikovani ustrezni nadzorni mehanizmi, zavarovanja so bila ustrezna. Obžaloval pa je, da si niso predstavljali, da v krizi država ne bo podprla gradbeništva in da je takrat propadla skoraj polovica tega sektorja. "Naša krivda je, da smo napačno ocenili ta vidik," je opisal.

Hauc pričal podobno kot 2014
Nekdanji predsednik uprave NKBM-ja Aleš Hauc, ki je banko vodil od marca 2012 do konca februarja 2015, je pričal podobno, kot je januarja 2014. Menil je, da je večina vzrokov za slaba posojila izhajala iz krize, nekaj pa tudi zaradi pomanjkanja skrbnosti pri odobravanju posojil. Ob tem je priznal, da je "banko podedoval v izredno slabem stanju; treba je bilo izvesti čiščenje portfelja".

Znova je povedal, da so ob tem uvedli forenzično revizijo, da bi ta pokazala, katera posojila so postala slaba zaradi krize in katera zaradi slabega upravljanja. Nato so najeli tri odvetniške hiše, da bi jim svetovale, katere primere naj postavijo pred sodišče, kar so nato tudi storili.

Povedal je, da so ob čiščenju portfelja med drugim spremenili navodila za zavarovanje naložb, ki se prej niso spremenila od časa pred konjunkturo, niti v krizi. "Za to je kriv pomanjkljiv sistem notranjih kontrol. Za to pa nosi odgovornost uprava," je dejal.

Na splošno je komentiral nekatere konkretne primere, kot so projekt Zadar, Credy in Adria banka, Pom Holding, pa tudi prakse s tihim in vezanim kreditiranjem. Več o tem in o posameznih komitentih zaradi bančne tajnosti ni želel javno govoriti in je dejal, da članom komisije lahko pove vse, a na za javnost zaprti seji.