Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) postopek vodi zaradi kršitev institutov zakona o integriteti in preprečevanju korupcije - postopek še ni končan, zato se komisija do morebitnih kršitev zakona še ne bo opredelila.

Po besedah predsednika protikorupcijske komisije Borisa Štefaneca se ukvarjajo z vprašanjem, ali so imele fakultete sploh sprejete kriterije za izplačevanje dodatka, saj obstaja velik sum, da te stvari niso bile transparentno urejene. Zato se bo komisija opredeljevala, ali je v teh ravnanjih zaznati tudi kršitve zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

A Štefanec je ob tem poudaril, da se v vsakem primeru pojavljajo vprašanja o etičnosti takšnega ravnanja. "Ne moremo in ne smemo si zatiskati oči, marsikatera zadeva, ki sicer morda ni nezakonita, je prav gotovo neetična," je dejal.

Kodeks funkcionarjev
So pa v komisiji ob tem spomnili, da je vlada 10. decembra lani obravnavala in sprejela vsebino etičnega kodeksa funkcionarjev v vladi in na ministrstvih.

Kodeks velja za vladne funkcionarje, ki so predsednik vlade, ministri in državni sekretarji. Njegov namen je posvetiti večjo pozornost skladnosti ravnanj in vedenj funkcionarjev, povečati občutljivost za skladnost lastnih ravnanj ter ravnanj drugih vladnih funkcionarjev in dati večji poudarek primernemu ravnanju v moralnoetičnih dilemah, so navedli na KPK-ju.

Etična načela se pričakujejo tudi v ravnanjih pred funkcijo
Obenem so opozorili, da se upoštevanje visokih etičnih načel od funkcionarjev pričakuje ne samo neposredno pri izvajanju njihove funkcije, temveč v vseh njihovih ravnanjih med opravljanjem funkcije in tudi pred tem.

Iz izjave o integriteti, ki jo podpišejo vsi vladni funkcionarji, pa izhaja, da se posameznik z njenim podpisom zavezuje, da bo ob morebitni ugotovljeni kršitvi standardov kodeksa ravnal "v skladu s sprejeto odločitvijo vlade o potrebnem ravnanju".

Etični kodeks in omenjena izjava od vlade po mnenju komisije terjata najmanj uradno opredelitev vlade do problematike in do kršitev, ki jih je ugotovil pristojni inšpektorat pri izplačevanju dodatka za pripravljenost zaposlenim na nekaterih fakultetah Univerze v Ljubljani, ki so hkrati vladni funkcionarji.

Komisija zato pričakuje, da se bo vlada na svoji prihodnji seji do ugotovljenih kršitev opredelila po standardih nedavno sprejetega kodeksa, sprejela ukrepe in o vsem tem obvestila javnost.

Težave pri dokumetaciji o avtorskih pogodbah
Prav tako pozivajo Univerzo v Ljubljani, ki je etični kodeks sprejela že leta 2009, da se opredelil do ravnanj posameznih fakultet in profesorjev, je še povedal Štefanec.

Predsednik KPK-ja je še spomnil, da komisija že nekaj časa obravnava vprašanje avtorskih pogodb, a natančnih podatkov še nimajo. Kot je pojasnil, imajo relativno velike težave pri pridobivanju dokumentacije od fakultet. To preiskavo so sedaj razširili s preiskavo dodatka na pripravljenost, kdaj bodo znane ugotovitve, pa Štefanec še ni mogel napovedati. Je pa zagotovil, da to vprašanje v nobenem primeru ne bo ostalo neodgovorjeno.

Vihar zaradi izplačil
V zadnjem času se sicer že vrstijo pozivi k odstopu zaradi izplačil dodatka za stalno pripravljenost, ki so ga po ugotovitvah inšpektorata izplačevale nekatere fakultete.

K odstopu sta bila pozvana tudi finančni minister Dušan Mramor, ki je kot dekan ekonomske fakultete odobril izplačevanje dodatka, in ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič.