Vojaško letališče v Cerkljah ob Krki je konec 30. let prejšnjega stoletja zgradilo letalstvo tedanje Kraljevine Jugoslavije. Gradnja travnate letališke steze in lesenih objektov na tej lokaciji se je začela leta 1938, leto pozneje pa ga je vojska začela uporabljati za svoje potrebe.

Leta 1941, ko se je druga svetovna vojna začela tudi v Jugoslaviji, je bilo letališče bombardirano. Nato ga je uporabljala in nadgradila nemška okupatorska vojska, po vojni pa jugoslovansko vojno letalstvo. Nov pomen je dobilo po osamosvojitvi leta 1991, ko je postalo edino vojaško-civilno letališče v Sloveniji in glavno oporišče vojaškega letalstva Slovenske vojske (SV). Danes je namenjeno usposabljanju in urjenju pilotov, varovanju zračnega prostora, civilnim potrebam, od vstopa Slovenije v Nato pa tudi podpori delovanja zavezniškega letalstva.

Natova letala lahko letališče uporabijo kot operativno oporišče za premeščanje sil na vajah in operacijah. Hkrati je namenjeno zagotavljanju podpore države gostiteljice osmim taktičnim lovskim letalom in dvema letaloma za prečrpavanje goriva v zraku. To pomeni, da mora Slovenija zagotavljati zadostno količino goriva za letalske operacije teh letal, če bi pojavila potreba, so pojasnili na ministrstvu za obrambo, ki upravlja letališče.

Takoj po osamosvojitvi v Cerkljah ni bilo veliko letalskega prometa. Ta se je povečal po letu 2006, ko je država začela letališče intenzivneje prenavljati in dograjevati. V prihodnje nameravajo na njem zgraditi še dve ploščadi za oboroževanje in razoroževanje letal, sistem za zaustavljanje letal v sili, dodaten rezervoar za gorivo in hidrantni cevovod za hiter premik goriva, pravijo na ministrstvu.

Pri tem imajo pomembno vlogo sredstva, ki jih za letališče namenja Nato. Do septembra letos je po podatkih ministrstva Slovenija zanj prejela nekaj več kot 45 milijonov evrov. Dodatnih 25 milijonov je odobrenih za prihodnje projekte, povezane z zagotavljanjem zadostnih količin goriva, poteka tudi proces odobritve sredstev za izgradnjo skladišča minsko-eksplozivnih sredstev, hidrantnega cevovoda in vgradnjo sistema za zaustavljanje letal v sili. V ta namen naj bi država dobila še okoli 30 milijonov evrov.

Piloti so ob ugodnih vremenskih razmerah v zraku vsak dan

O izkušnjah z letališčem je spregovoril pilot letala pilatus PC-9M hudournik Matic Gomboc. Letališče ocenjuje kot sodobno letališče v razvoju. "Za naše potrebe je več kot odlično, tudi naši kolegi iz zavezniških in partnerskih držav, ki pridejo sem, ga pohvalijo," je dejal.

Njegov običajen delovni dan se začne zjutraj, ko pride v službo in se preobleče v uniformo. Sledijo individualne priprave na letenje po enotah, nato še skupne priprave, med katerimi preverijo meteorološko stanje in stanje zračnega prostora ter pregledajo podrobnosti načrta letenja za tisti dan. Ob 9. uri se začne letenje, ki se lahko zavleče tudi pozno v popoldne ali v noč.

Letijo vsak dan, včasih pa morajo polete tudi opustiti, "odvisno od nalog, vremena, tehnike ali razpoložljivih ekip". "Načeloma je kar velik dejavnik vreme, ker v naši enoti nimamo letal, ki bi omogočala letenje v vseh vremenskih razmerah," pojasnjuje. Tako pogosto letenje je povezano z nalogami, ki jih imajo, in s tem, da moralo piloti vaditi letenje, da ostanejo operativni. "Predstavljate si, da bi naši vrhunski športniki hodili samo na tekme, ne bi pa imeli treningov," je ponazoril.

Za vojaške pilote po besedah Gomboca standard zahteva od 150 do 200 ur letenja na leto, "ki jih naši piloti dosegamo". "Povprečen polet traja okoli uro. Demonstracijski poleti so običajno kratki, poleti za usposabljanje, ko treniramo mlade pilote, trajajo okoli ene ure, če moramo izvesti kakšno nalogo, pa lahko trajajo tudi od ene ure do dveh ur in pol," je dejal.

Sam trenutno leti z letalom pilatus PC-9M, ki velja za lahko jurišno letalo. Na vprašanje, ali je kaj zavisti do tujih pilotov, ko pridejo na vaje v Cerklje in pilotirajo hitra vojaška letala, Gomboc odgovarja, da imajo z zavezniki redna skupna usposabljanja, s katerimi v zraku izvajajo različna urjenja. Pri tem se izurjenost pilota na pilatusu in manevrskih sposobnostih letala razlikujejo le v hitrosti, kar pa ni vedno prednost pri izvajanju letalskih operacij.

"Seveda si kot pilot želim preizkusiti in leteti s hitrejšim letalom, a letimo s temi, ki jih imamo. Je pa včasih začutiti zavist na drugi strani, ko vidijo, kaj zmoremo slovenski piloti in koliko ur več usposabljanj lahko izvedemo s pilatusom," je dejal Gomboc.

Usposabljanje za pilotiranje novega tovornega letala spartan

Za letenje s hitrimi vojaškimi letali bi sicer potreboval dodatna usposabljanja, veliko usposabljanj pa zahteva tudi letenje s pilatusi. "Osnovno usposabljanje vojaškega pilota, da ta doseže napredno upravljanje letala, pri nas traja dobri dve leti," je pojasnil. Tudi pozneje so potrebna nenehna izobraževanja in usposabljanja. Gomboc bo npr. predvidoma februarja odšel v Italijo, kjer se bo 12 tednov usposabljal za letenje s taktičnim tovornim letalom C-27J spartan, ki ga ima SV.

V načrtu je nakup vsaj še enega takega letala, ki naj bi k nam predvidoma prispelo konec leta. Zanje nameravajo v SV usposobiti toliko pilotov, "da bo zagotovljena izvedba operativnih nalog", pravijo na ministrstvu.

V SV je trenutno skupno 40 letal in helikopterjev, ki so večinoma razporejeni v Vojašnici Jerneja Molana, v okviru katere deluje vojaško letališče v Cerkljah. Posadke in helikopterji, ki zagotavljajo helikoptersko reševanje, pa delujejo z vojaškega dela Letališča Jožeta Pučnika in z mariborskega letališča.

Občina Brežice zaradi obremenitev lokalnega okolja prejema kompenzacijo

Letališče v Cerkljah je pomembno tudi za občino Brežice. Čeprav lokalnemu okolju prinaša določene obremenitve, kot sta hrup in obremenitev lokalne infrastrukture, pa denar, ki ga kot kompenzacijo dobi občina, pomeni tudi določen razvoj. Leta 2006 sta namreč občina in ministrstvo podpisala dogovor o tem, da država sofinancira določene naložbe v občini.

Od leta 2004 do 2023 je ministrstvo tako občini odobrilo skoraj 3,5 milijona evrov, do konca tega leta pa načrtuje še izplačilo nekaj manj kot milijon evrov. Del sofinanciranja lokalne infrastrukture je pomenil tudi neodplačen prenos nepremičnin z države na občino v skupni vrednosti nekaj manj kot 2,3 milijona evrov. Šlo je za 14 stanovanj in nepremičnine v nekdanjem Tehnično remontnem zavodu Slovenska vas, pravijo na ministrstvu.

Po besedah župana Ivana Molana dogovor določa, da bo ministrstvo občini vsako leto za projekte odobrilo do 600.000 evrov. Do tega zneska sicer še niso prišli, so pa vseeno dobili kar nekaj denarja. Z njim so med drugim obnovili mostova v Cerkljah in na Borštu, lokalni cesti Črešnjice in Velike Malence-Vrhovska vas ter gasilsko opremo, je povedal.

V prihodnje župan pričakuje, da se bodo obremenitve letališča na lokalno okolje povečevale, saj je na dolgi rok predvideno tudi kot oskrbovalno letališče. "To pomeni, da bodo tam precejšnje cisterne, ki so deloma že vgrajene," je dejal. Na vprašanje, kako jih ministrstvo in SV vključujeta v razvoj letališča, pa odgovarja, da vključeni so, "res pa je, da se na to včasih tudi malo pozablja".