"Po moji oceni je znesek znatno previsok. Kot je kazalo v postopku, bi bil lahko še višji, glede na to, kar so zahtevali. Nekaj čez tri milijone je bil prvotni (brez obresti, op. p.), zdaj pa je milijon štiristo tisoč evrov in še obresti," ocenjuje zastopnik Mestne občine Ljubljana Miha Kozinc. Kot pravi, gre za daleč najvišjo odškodnino, ki jo je do danes plačala občina. In koliko točno bo Ljubljančane to stalo? "Koliko bo celotni skupni znesek, je težko napovedati; glavnice z obrestmi naj bi bilo po neuradnih izračunih okoli 3 milijone evrov," napovedujejo na Mestni občini Ljubljana.

Izvedenci računajo prek palca?
Denacionaliziranci so od občine zahtevali odškodnino za čas med sprejemom zakona o denacionalizaciji, 7. 12. 1991, in prevzemom prostorov, 1. 7. 1999. Dobrih sedem let tako niso mogli uporabljati 90 stanovanj in približno tri tisoč kvadratnih metrov poslovnih prostorov. Sodni izvedenec Jorg Trsteniški Bleiweiss je ocenil škodo na 103.981 evrov za stanovanja in 2.032.562 evrov za poslovne prostore, skupaj na 2.136.543. Sodišče je njegovi oceni večinoma sledilo, vendar je znesek zmanjšalo za stroške občine z reševanjem, iskanjem nadomestnih stanovanj in popravili po nesreči, v kateri se je po nestrokovni prenovi leta 1995 zrušila slaba tretjina stavbe.

Sodne obresti kot fino varčevanje
"Izvedenci predpostavijo, da bi v tem času lahko nastal dobiček in bi bilo tržno gospodarjenje vedno pozitivno. Lahko pa ne bi bilo. Lahko pa ne bi mogli oddati Kolizeja v take namene. To so ocene izvedencev prek palca," način izračunavanja odškodnin ocenjuje Miha Kozinc, ki opaža, da apetiti denacionalizacijskih upravičencev po vračilu nepremičnin strmo rastejo. Odškodnine pa skorajda redno podvojijo še obresti, ki jih zaradi dolgotrajnih postopkov tožnikom priznavajo sodišča. V tem primeru od vložitve tožbe 15. aprila 2004. "Ni lepše oblike varčevanja, kot če lahko zahtevaš zamudne obresti," zadevo ocenjuje Kozinc.

Občini so se usedli na račun
Ker občina ni plačala odškodnin, sta vsaj dve odvetniški pisarni že vložili izvršbe in približno 600 tisoč evrov že pobrali iz mestnega proračuna. Odvetnik Jože Kristan, ki zastopa dve stranki, je zgolj kratko pojasnil, da so vložili izvršbo za 243.360 evrov, ker od občine ni dobil plačila. Na višino se ni pritožil na vrhovno sodišče, saj sta "stranki ocenili, da sta že do danes porabili dovolj živcev in časa".

Pristojno pravosodno ministrstvo brez mnenja in podatkov
Serija rekordnih odškodnin, ki jih morajo država, državni sklad, občine in preostali uporabniki denacionaliziranega premoženja plačati, se tako nadaljuje. Koliko je bilo skupaj izplačanih odškodnin, ne ve nihče. Pristojno ministrstvo za pravosodje teh podatkov ne vodi, ker zato nima zakonske podlage. Prav tako nimajo mnenja o mogoči omejitvi odškodnin oziroma pospešitvi postopkov, ki bi zmanjšali odškodnine.

Višina odškodnin ni omejena
Pred kratkim smo opozorili, da mora državni sklad kmetijskih zemljišč nadškofiji Ljubljana zaradi dolgotrajnega vračanja gozdov na območju Mozirja in Radovljice plačati skoraj šestnajst milijonov evrov, je v prvem izmed večjih primerov odločilo okrožno sodišče v Ljubljani. Skupaj samo nadškofija Ljubljana od sklada zahteva 32 milijonov evrov - vendar lahko obresti to vsoto tudi podvojijo. Zgornjih omejitev za odškodnine pri sprejetju denacionalizacijske zakonodaje namreč niso določili.