Po nastopu nove vlade Roberta Goloba so se začele kadrovske menjave, pri čemer v oči bode dejstvo, da se dogaja veliko skokov iz novinarstva v politiko in nazaj. Nekdanji vodja Ukoma Uroš Urbanija je tako na primer zdaj direktor TV Slovenija, nova vodja Ukoma pa je zdaj že nekdanja novinarka te iste televizije Petra Bezjak Cirman. Golobova vlada ves čas trdi, da želi depolitizirati medije, hkrati pa v praksi opažamo, da se je v zadnjem času politizirala cela vrsta novinarjev.

O slovenskem kolobarjenju iz novinarstva v politiko in nazaj se je voditelj Odmevov Igor E. Bergant pogovarjal s predsednico Evropske zveze novinarjev Majo Sever.

Novinarski odhodi v politiko in njihovo zaposlovanje v strokovnih službah politike niso nič novega in niso značilni le za Slovenijo. Ima Evropska zveza novinarjev glede tega uradno stališče?
Kot veste, sem bila za predsednico Evropske zveze novinarjev izbrana pred dvema mesecema, dejavna pa sem bila zadnjih nekaj let. Pravzaprav se s to temo nismo posebej ukvarjali. Tu in tam sem slišala, da kolegi iz drugih držav morda načrtujejo nadaljevanje kariere v politiki. To je pravzaprav nekaj, s čimer se srečujemo v vseh evropskih državah. Razumljivo je, da ljudje bežijo iz novinarstva, temu smo priča na Hrvaškem, verjetno tudi pri vas v Sloveniji, ko dobijo boljšo ponudbo, odhajajo celo v politične vode. Moje osebno stališče je, da ne bi tega nikoli naredila, zato ker imam iskreno rada novinarstvo, ki predstavlja nasprotno stran političnega ali katerega koli drugega marketinga.

Zelo dobro poznate in spremljate razmere v Sloveniji, na RTV Slovenija, STA-ju. Kaže, da smo v položaju, ki je iz dneva v dan bolj čudaški. Nekdanji vodja Ukoma je zdaj direktor televizije, nova vodja pa nekdanja novinarka televizije. Vladajoča stranka na strokovne položaje imenuje ljudi iz novinarstva, tudi preiskovalnega. In to počne koalicija, ki pravi, da hoče depolitizirati novinarstvo, predvsem javne medije. Kako eksotičen je ta slovenski položaj?
Mislim, da se novinarstvo in mediji lahko zelo preprosto depolitizirajo izpod vpliva vlade in državnih institucij. Z močno, jasno in transparentno zakonodajo, ki bo zaščitila neodvisno delo, neodvisno financiranje in stabilno poslovanje javnih medijskih servisov. Ki bo uredila medijsko krajino tako, da bodo mediji imeli možnost svobodno delati. Večja svoboda medijev se zagotovo ne doseže tako, da se kadrira ljudi iz medijev v vladne službe in obratno. Zanimivo je, kar ste povedali, nisem ravno dobra poznavalka razmer, vem pa, kaj se dogaja, ker sem v stiku s kolegicami in kolegi v Sloveniji. Mislim, da se vaša nova vlada mora zavedati, da se neodvisnost medijskega dela in krepitev novinarstva od državnih institucij lahko zagotovi z dobrimi zakoni in z nevmešavanjem, da lahko novinarke in novinarji v miru delajo.

Kot ste rekli, so za odhode iz novinarstva različni razlogi. Manj je vrnitev v novinarstvo iz politike, čeprav se zgodi tudi to. Kako gledate na primernost vrnitve?
To je vedno malce problematično. Vedno je prisotna nekakšna senca. Tudi mi imamo primere kolegic in kolegov, ki so, to je pravzaprav politični PR, delali za neko vlado ali politično stranko in se potem vrnili v novinarstvo. To so celo pogosto vrhunski novinarji, a dejstvo je, da za vedno ostane majhna senca, njim je najtežje, saj morajo dodatno dokazovati svoj profesionalizem, svojo objektivnost in svojo neodvisnost od struktur, ki so jim v nekem delu svoje kariere pripadali.

Vrniva se na začetek. V novinarskih vrstah pri nas je danes čutiti razočaranje. Nekateri takšne odhode, na takšen način, razumejo celo kot izdajo poklica in profesionalizma. Kaj je po vašem mnenju tisto, kar lahko kljub vsem težavam reši sodobno novinarstvo?
Poglejte, sodobno novinarstvo lahko rešimo tako, da se okrepi in zaščiti eksistenca novinark in novinarjev, tako da bodo ostali v medijih in poklicu, da bodo še naprej v novinarstvu ter da bodo tam lahko profesionalno delali. Povem vam, kot sindikalistka razumem odhode. Seveda je to zelo občutljiva tema, še posebej, ko so odhodi povezani s prihodom neke nove oblasti. Vedno obstaja odprt prostor za debate, pa tudi kritike takšnih potez. Najpomembneje pa je okrepiti novinarstvo na način, da se vam, meni, kolegicam in kolegom, zagotovi eksistencialna varnost, dobre plače in svobodno delo. Potem bodo ljudje ostali v novinarstvu. Za večino od nas je novinarstvo poslanstvo, ne samo delo. Najpogosteje smo novinarji zato, ker je tukaj naša strast, ljubezen. Zato opravljamo ta poklic.