Inšpektorat za naravne vire in prostor je sredi decembra izdal odločbo o prenehanju uporabe stanovanjske stavbe v Solkanu. Ocenil je, da takšna raba ni skladna z namensko rabo enostanovanjske stavbe. Gradbeno dovoljenje namreč stavbo določa kot enostanovanjski objekt, zavod pa, da jo uporablja za namen stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, kar predstavlja spremembo namembnosti objekta. Pozneje je inšpektorat takšno odločbo izdal za stanovanjsko skupnost v občini Renče - Vogrsko, in sicer v naselju Žigoni. Skupno bi se tako iz obeh lokacij moralo izseliti 12 stanovalcev.

Sorodna novica Gradbeni inšpektor nad še eno stanovanjsko skupnost Doma na Krasu. Napovedujejo pritožbo.

Zaradi nastalega položaja se je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac v četrtek sestal s predstavniki lokalnih skupnosti, stroke in civilne iniciative, ki nasprotuje preselitvi oseb z ovirami iz institucije v skupnost. Po sestanku je Maljevac povedal, da se je Dom na Krasu pritožil na obe odločbi inšpektorata in zagotovil, da se stanovalci, ki jim grozi deložacija, ne bodo nikamor selili. Obljubil je tudi, da bodo zakonske spremembe za rešitev akutne situacije, ki jih želijo vključiti v predlog dopolnitve zakona o socialnem varstvu, pripravljene do marca.

Po sestanku s civilno iniciativo je bil sicer minister Maljevac jasen, da Konvencija o pravicah invalidov narekuje preselitev oseb iz institucij v skupnost, zato bo tudi naša država sledila temu cilju. "Želim poudariti, da je konvencija o pravicah invalidov povsem jasna. Vsak prebivalec Slovenije ima pravico odločati, kje in s kom bo živel, država pa mu mora nuditi ustrezno oskrbo," je dejal.

Maljevac pravi, da ima civilna iniciativa strahove, ki so povezani z vprašanji, kako bodo novi sosedje vplivali na njihov vsakdan, a poudarja, da so ti neupravičeni, saj bodo uporabniki v stanovanjskih enotah prejemali podporo. "Mislim, da je to samo rezultat tega, da se tudi kot država premalo pogovarjamo o drugačnosti, premalo se pogovarjamo o tem, v kakšnem okolju živimo, kdo je vse okoli nas," je opozoril.

Dodal je, da si na ministrstvu prizadevajo v naslednjih desetih letih razseliti okoli 3000 ljudi, ki trenutno bivajo v zavodih, in jim s tem zagotoviti "bistveno boljše življenje". Za doseganje tega cilja so ustanovili posebno strokovno skupino, ki bo na področju deinstitucionalizacije pregledala zakonodajo in pripravila rešitve za stanovanjske skupnosti javnega zavoda Dom na Krasu in širše. Na sestanku so se dogovorili tudi za terenski obisk v vseh občinah, kjer so tovrstne stanovanjske skupnosti.

Opozorila o diskriminaciji in dolgi tradiciji institucionalizacije

Odločba, s katero je gradbeni inšpektor odredil takojšnjo prepoved uporabe dveh objektov, v katerih prebivajo invalidi pod okriljem javnega zavoda Dom na Krasu, kaže na diskriminacijo, je prepričana Andreja Rafaelič z Inštituta RS za socialno varstvo. Dodala je, da bi se Slovenija z izvršitvijo odločbe vrnila 50 let v preteklost, in to označila za nedopustno.

Predsednik Zveze Sonček Emir Okanović je medtem prepričan, da je nasprotovanje stanovanjskim skupnostim posledica dolge tradicije institucionalizacije v Sloveniji. Prepričan je, da je skrajni čas za odprtje institucij. "Bojmo se trenutka, ko bo majhna civilna iniciativa oziroma kdor koli začel odločati, kje naj živi nekdo, ki je malo drugačen," je dejal.

Direktor zavoda Dom na Krasu Goran Blaško je optimističen, da bodo tovrstni pogovori pripeljali do ustreznih zakonodajnih sprememb, ki bi zaščitile uporabnike stanovanjskih skupnosti. Potrdil je, da inšpektorat za naravne vire in prostor vodi še pet postopkov glede objektov, ki jih upravlja Dom na Krasu, in poudaril stisko, ki jo stanovalci doživljajo zaradi negotovega bivalnega položaja.