V predlogu, ki je trenutno v javni razpravi, je bilo sprva zapisano, da bi spodnja meja urne postavke znašala 3,5 evra, zgornja pa osem evrov. Temu so najbolj nasprotovali študenti, čeprav bi po zakonu malo delo lahko opravljali tudi upokojenci in brezposelni. Kritični na račun zakona pa so tudi drugi - sindikati in delodajalci.

Študenti kritični tudi do drugih omejitev
Študenti kritizirajo tudi predvideno 29,50-odstotno obdavčitev dela, zadovoljni pa niso niti s 14-urno omejitvijo dela tedensko. Zato so študenti predlagali, naj se dela ne omejuje, saj gre za socialni korektiv. Po njihovem mnenju bi morali uvesti strožji nadzor in preprečevati zlorabe. Obenem ne verjamejo, da bi predlog prinesel več rednih zaposlitev.

Podobne dvome imajo tudi sindikati in delavci. Opozarjajo, da bo z zakonom ukinjena še zadnja prožna oblika dela in bo spodbujeno delo na črno, hkrati pa bi bilo to delo, če bi bilo omejeno samo na nesistematizirana delovna mesta, neuporabno. Na ministrstvu so povedali, da bodo upoštevali predlog o možnosti opravljanja malega dela tudi na sistematiziranih delovnih mestih.