Ustavno sodišče je pri Janezu Janši, Tonetu Krkoviču in Ivanu Črnkoviču ugotovilo kršitev načela zakonitosti v kazenskem pravu. Nižja sodišča v svojih sodbah namreč niso izluščila tistih dejstev o ravnanju pritožnikov, ki bi omogočala zanesljivo sklepanje o obstoju zakonskih znakov sprejemanja oziroma dajanja obljube nagrade.
Ustavno sodišče se je posebej ukvarjalo še z očitkom iz ustavne pritožbe Janeza Janše, ker je, pravijo sodniki, posebnega pomena, to je s pravico do nepristranskega sojenja. Predsednik vrhovnega sodišča je namreč junija 2014 o zadevi Patria govoril na Dnevih slovenskega pravosodja in med drugim povedal: "Ti poskusi rušilnih napadov dela politike, v katerih je brez posebne pronicljivosti mogoče prepoznati željo po podreditvi sodstva in celotnega pravosodja, so presegli vse meje dopustnega." In ker je potem o Janševi zahtevi tudi odločal, je Masleša ustvaril dvom o videzu nepristranskosti.
Zato se zastavlja vprašanje, ali v danih razmerah ni edini smiseln higieničen, časten in simboličen odstop predsednika vrhovnega sodišča, ki bi s tem sodstvo razbremenil pritiska. Branko Masleša pravi: "Ne."
Medtem je okrajno sodišče zadevo že dodelilo novo sodnico, ki bo tudi odločila, kdaj bo zadeva zastarala - ali avgusta letos ali šele čez dve leti. Predsednica okrajnega sodišča Vesna Pavlič Pivk razpleta ni želela napovedovati. Je pa zatrdila, da razveljavitev ni noben poraz za sodstvo in da javnost napačno bere odločbo ustavnih sodnikov.
Gosta Igorja E. Berganta v petkovih Odmevih sta bila predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša in predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani Vesna Pavlič Pivk.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje