Vlada je na seji sprejela predlog novele zakona o delovnih razmerjih, ki so ga na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti usklajevali več kot eno leto. "V zadnji fazi smo se s socialnima partnerjema, z delodajalci in sindikati dogovorili, da se glede na obseg novele in na številna nestrinjanja, ki so se v procesu pojavila, izvede reforma ZDR-ja v dveh krogih. (...) Številni ukrepi bodo ostali za drugi krog, v katerem bosta imela oba socialna partnerja možnost predlagati svoje ukrepe," je na novinarski konferenci dejal Luka Mesec. Predlog novele zakona mora biti, če se želi država izogniti tožbi Evropske komisije oz. kazni 1,5 milijona evrov, v DZ-ju potrjen do 15. novembra.

Novela ZDR-ja po Meščevih besedah izboljšuje položaj zaposlenih in prinaša: oskrbovalski dopust, predvidljivejše delovne razmere ter subsidiarno odgovornost naročnikov v gradbenem sektorju, te tri spremembe zakonodaje nalagajo evropske direktive. V novelo pa so vključeni tudi pisno opozorilo pred odpovedjo, izboljšave glede agencijskega dela, pravica do odklopa, boljše varstvo sindikalnih zaupnikov in večje varstvo žrtev nasilja.

Ker sprejeta različica zakona o delovnih razmerjih vključuje tudi dodatno zaščito delavskih predstavnikov, ki ji delodajalci v tej fazi nasprotujejo, je bližje željam sindikalne kot delodajalske strani.

Zvečer je imela vlada še dopisno sejo, na kateri so v predlog sprememb zakona vključili še možnost sklenitve krajšega delovnega čas za delavce, ki so žrtve nasilja v družini. Sklenitev pogodbe se navezuje na obdobje urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov na institucijah ter odpravljanje posledic nasilja v družini, so utemeljili v vladnem uradu za komuniciranje.

Delodajalci opozarjajo, da so tudi ti ukrepi neusklajeni in da so v predlog novele prišli mimo pogajanj na željo nevladnikov.

Vsebinske spremembe ZDR-ja

Minister je predlagane spremembe v po četrtkovi seji vlade predstavil tudi natančneje. Družinskim članom, ki morajo iz zdravstvenih razlogov nuditi obsežnejšo nego in podporo drugim družinskim članom, denimo dedku, babici, bo na voljo pet dni neplačanega oskrbovalskega dopusta na leto, o tem pa bodo morali predhodno obvestiti delodajalca.

V povezavi s predvidljivejšimi delovnimi razmerami je pojasnil, da bo lahko delavec po novem delodajalcu enkrat na leto predlagal sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi z izboljšanimi delovnimi razmerami, delodajalec pa se bo moral na to odzvati in se opredeliti.

Subsidiarna odgovornost se nanaša na primere, ko nekdo, denimo, naroči gradbena dela, najame podizvajalce, potem pa projekt zaide v težave, posledično pa zaposleni pri podizvajalcih ostanejo brez plač. V tem primeru bodo lahko po novem terjali naročnika projekta, ne več le podizvajalca, pri katerem delajo.

Za spremembe pri pisnem opozorilu pred odpovedjo so se, tako Mesec, odločili, potem ko je v času prejšnje vlade "direktor policije, ko je nastopil funkcijo, vsem zaposlenim, kar na zalogo, brez kakršnega koli opravičila ali utemeljitve, podal opozorila pred odpovedjo zaposlitve, čeprav niso v službi ničesar naredili narobe". Predlagana novela zaposlenim v teh primerih omogoča izpodbijanje takega opozorila in predvideva obveznost delodajalca, da se v povezavi s tem opredeli.

Na področju agencijskega dela se načrtuje, da bi agencijski delavci na čakanju, ki zdaj prejmejo 70 odstotkov minimalne plače, po novem prejeli 80 odstotkov plače, ki bi jim bila izplačana, če bi delali.

Pravica do odklopa se, tako minister, nanaša na možnost, da zaposlenih, ko so doma, ne motijo s telefoni, elektronsko pošto in podobnim. Predlog delodajalca zavezuje, da mora sprejeti za to potrebne ukrepe. Izvedba tega pa bo stvar dogovora ali v panožni kolektivni pogodbi ali na ravni podjetja.

Žrtve nasilja bodo lahko glede na predlog na podlagi ocene centra za socialno delo in prijave na policijo zaprosile za pet dni plačanega dopusta (v poletnem osnutku novele je bilo predvidenih deset dni).

O večji zaščiti sindikalnih zaupnikov pa je minister dejal, da so se za to odločili zaradi poročil sindikatov "iz vseh možnih panog", ko podjetje sindikalista, ki hoče organizirati sindikat, "enostavno odpusti". Četudi je sindikalist lahko odpuščen nepravično, postopki na sodiščih trajajo, v tem času pa je lahko uničen tudi sindikat, je opozoril. Po novem bi se zadržanje odpovedi sindikalnemu zaupniku podaljšalo do odločitve v sporu na prvi stopnji oziroma najdlje za šest mesecev. V tem času bi bil še vedno zaposlen, če bi mu delodajalec prepovedoval opravljanje dela, pa bi bil upravičen do 80-odstotnega nadomestila plače.

"Izbrali smo stran, ki je v socialnem dialogu ostala in ga ni zapuščala"

Mesec je ob tem pojasnil, da so se v tem tednu pogovarjali tako o tem, da bi delodajalci prišli nazaj v Ekonomsko-socialni svet, kot o tem, kakšna oblika ZDR-ja bi bila sprejemljiva. Glede vrnitve delodajalcev so prišli zelo blizu, protokol je usklajen. Prav tako naj bi prišli zelo blizu glede vsebine zakona. "Mislim, da lahko rečem, da smo razrešili okoli 90 odstotkov vprašanj. Tista, ki jih nismo razrešili, smo prestavili v drugi krog."

Kot je na novinarski konferenci pojasnil Mesec, so bili sindikati zelo jasni, in sicer če člen o zaščiti delavskih predstavnikov ne bi bil sprejet, bi to zanje pomenilo konec socialnega dialoga. "Prišli smo v položaj, v katerem je treba sprejeti politično odločitev. Treba je vedeti, da je delodajalska stran socialni dialog zapustila, sindikalna pa ne."

"Vsebina zakona je obsežna, to je plod enega leta. Praktično vse določbe, ki sem jih predstavil, so bile usklajene in vse tri strani smo naredile kljukico na soglasje. Kar zadeva sindikalnega zaupnika, pa je treba izbrati stran. In izbrali smo tisto stran, ki je v socialnem dialogu ostala in ga ni zapuščala," je dodal.

Dodal je, da je pogajanja peljal v smeri, da bi ustvarili dovoljšen kompromis, da bi lahko obe strani prišli nazaj in nadaljevali pogovore. Mesec je dejal, da je z dosežkom prvega kroga zadovoljen. "Še bolj zadovoljen pa bom, ko se z delodajalci dogovorimo, da se vrnejo za pogajalsko mizo in da ne samo nadaljujemo pogajanja o zakonu o delovnih razmerjih, ampak da lahko nadaljujemo tudi pogovore o vseh preostalih stvareh." Dodal je, da je socialni dialog vsakič zahteven. "Sploh ko se pogovarjamo o zakonih, kot je zakon o delovnih razmerjih, ki je tako rekoč mala delavska ustava. Tukaj so v najširšem smislu opredeljene pravice, ki jih zaposleni pri nas imajo, in tudi njihove obveznosti."

Mesec: Naredili smo pomembne premike naprej

Minister je v Odmevih podal nekaj dodatnih pojasnil v pogovoru z Rosvito Pesek. Zavrnil je navedbe delodajalcev, da je šlo za monolog. Če bi bilo to res, potem se ne bi pogovarjali in pogajali celo leto, ampak bi bilo konec po 14 dneh.

Mesec je tudi mnenja, da krepitev zaščite sindikalnih zaupnikov sploh ne bi smela zbosti delodajalcev. Osnova socialnega dialoga je namreč, da se krepita oba partnerja. Sindikalni zaupniki pa so marsikje šikanirani ali izrivani iz podjetij, in to zaradi malih izgovorov, kot je 10-minutna zamuda na delo, je navedel minister.

Voditeljica oddaje je navedla, da so nevladniki v zakon spravili tudi določbe, ki jih v času pogajanj na mizi ni bilo, kar naj bi bile čudne manire pri pogajanjih. Minister je spomnil, da je DZ sprejel resolucijo o preprečevanju nasilja nad ženskami, ki govori tudi o tem, da se v zakonu o delovnih razmerjih uredi varovanje žrtev družin nasilja. Poleg tega je koalicija svoje zaveze zapisala v koalicijsko pogodbo in je povsem normalno in legitimno, da jih uresničuje, je sklenil.

Trobiš: Namesto dialoga imamo socialni monolog

Delodajalci so močno razočarani, je povedal predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš. "To pomeni, da v Sloveniji ne obstaja ekonomsko-socialni dialog, ampak socialni monolog," je izjavil.

Po njegovih navedbah si je delodajalska stran za razpravo o spremembah zakona vzela ogromno časa in je želela biti enakovreden partner. Po njegovih besedah so si želeli sporazuma, a so sindikati izsiljevali z ulico oz. opustitvijo socialnega dialoga. "To pomeni, da v Sloveniji ne obstaja ekonomsko-socialni dialog, ampak obstaja socialni monolog," je dejal.

Prepričan je, da so bile stvari, ki so prišle na mizo na zadnjih maratonskih sestankih, dogovorjene vnaprej brez njih.

Kot je spomnil, so delodajalci pri usklajevanju predloga popustili pri več točkah, niso pa se strinjali s spremembami glede večje zaščite sindikalnih zaupnikov. Ta del predloga zakona se je po njegovih besedah veliko spreminjal, členi so se črtali in dodajali, čistopisa pa sploh niso dobili, čemur se zelo čudi.

Predsednik združenja delodajalcev je sicer priznal, da nekaterih sprva predvidenih sprememb v danes potrjeni različici predloga novele zaradi nasprotovanja gospodarstva ni. Izločeni so bili namreč zastaranje terjatev za prekarne delavce, možnost 30-urnega polnega delovnega časa, ureditev dela na domu, zaostritev kvot agencijskega dela, obvezen enkratni mesečni 48-urni počitek, seznanitev delavca z vsebino kolektivne pogodbe in izenačitev položaja rejniških družin.

A delodajalci so si, tako Trobiš, želeli t. i. razpravo o predlogih ena na ena – en predlog sindikatov, en predlog delodajalcev.

Razvoj dogodkov je "klasičen dokaz, da se Ekonomsko-socialni svet v sestavi, kot jo imamo zdaj, ne more sestati", je dejal. Vlada jih namreč "pelje žejne čez vodo". "Občutek imam, da se ministrstvo za delo iz gospodarstva dela norca," je dodal.

Kaj bo z drugim krogom pogajanj o spremembah zakona o delovnih razmerjih – Mesec je namreč danes napovedal, da bodo zakon kmalu odpirali še enkrat – tako ni jasno. Vse reprezentativne delodajalske organizacije so že pred današnjim odločanjem na vladi opozorile, da bo sprejem neusklajene novele pomenil dokončni pokop socialnega dialoga.

Delodajalci menijo, da so pokazali dovolj posluha in odgovornosti

Še pred sejo vlade so reprezentativne delodajalske organizacije Združenje delodajalcev Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Trgovinska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so v sporočilu za javnost zapisali, da upajo, da vlada premore "toliko razuma in ne zaprejo socialnega dialoga, ker bodo za to morali prevzeti tudi svoj del odgovornosti".

"Ne gre za vprašanje sindikalnega zaupnika, kar želijo sindikati v javnosti predstaviti kot kamen spotike. Ampak gre za temeljno in načelno vprašanje, ali smo vsi socialni partnerji enakovredni oz. ali imamo delodajalske organizacije v socialnem dialogu enakovreden položaj," so navedli. Zatrdili so, da so do zdaj pokazali dovolj posluha in odgovornosti.

Še predtem pa so v ločenem sporočilu za javnost zapisali, da so bili poleg določb obeh evropskih direktiv pripravljeni potrditi tudi usklajene kompromisne predloge, ki se nanašajo na druge člene v zakonu, a to ni zadostovalo. "Ne strinjamo pa se s tem, da se v DZ posredujejo predlogi novele, ki predhodno niso bili usklajeni med vlado in obema socialnima partnerjema. Ti namreč predvsem za delodajalsko stran prinašajo številne nove finančne in administrativne obremenitve," so bili jasni.

Opozorili so, da so se kljub temu strinjali, da se nekatere pravice zaposlenih uredijo z novelo že v tokratnem posegu v zakon. To pomeni, da se zakon o delovnih razmerjih ne bi spreminjal le z vnosom dveh evropskih direktiv, temveč še s 13 drugimi členi, uskladili pa so še dve dodatni zavezi iz koalicijske pogodbe – ureditev agencijskega dela in ureditev pisnega opozorila pred odpovedjo.

"Vse to za sindikate in resorno ministrstvo ni bilo dovolj. Kaplja čez rob pa je bil člen, ki govori o sindikalnih zaupnikih, po katerem bi ti zaupniki dobili večjo zaščito v primerjavi z drugimi zaposlenimi. V OZS-ju menimo, da to ni bistvena vsebina, ki bi jo morali ministrstvo in sindikati spraviti skozi zakonodajni proces po nujnem postopku," so navedli.

Tudi v GZS-ju so zatrdili, da so delodajalci izkazali visoko mero konstruktivnosti in sodelovanja. "Zato ne moremo razumeti, da so sindikati pripravljeni kar tako zavreči vse, kar je bilo usklajeno, in državo izpostaviti tveganju plačila kazni," je zapisal glavni izvršni direktor GZS-ja Mitja Gorenšček.

Sindikati zadovoljni s sprejeto novelo

V sindikalnih centralah pozdravljajo odločitev vlade, da je sprejela različico novele zakona o delovnih razmerjih, ki poleg evropskih direktiv vsebuje še druge rešitve. "Gre za pomembne vsebinske izboljšave obstoječega zakona in krepitev varstva pravic delavcev," so poudarili in ocenili, da je vlada po dolgih pogajanjih zmogla dovolj politične modrosti, da je poleg implementacije evropskih direktiv v predlogu novele uveljavila tudi nekatere zaveze iz koalicijske pogodbe.

Po njihovih pojasnilih danes potrjena novela na vladi prinaša krepitev varstva pravic delavcev. "Dosedanja praksa je namreč pokazala, da so delodajalci nekatere obstoječe institute uporabljali kot sredstvo za discipliniranje zaposlenih. To je bilo zlasti značilno pri izrekanju opozoril pred odpovedjo in pri položaju sindikalnih zaupnikov," so spomnili v sporočilu za javnost.

Če bo predlagana novela sprejeta v DZ-ju, se bo po navedbah sindikalnih central pri opozorilu pred odpovedjo delovnega razmerja zmanjšala podrejenost delavcev v odnosu do delodajalcev, manjša bo tudi možnost pritiska na sindikalne zaupnike, kar je za varovanje interesov zaposlenih zelo pomembno. Dragocena pa sta po njihovem mnenju tudi pravica do odklopa in večje varstvo ranljivih skupin, kamor sodijo tudi žrtve nasilja v družini.

Predstavniki delavcev pričakujejo, da bodo v prihodnjem krogu pogajanj o spremembah zakona o delovnih razmerjih, ki ga je danes napovedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, obravnavane vse tiste spremembe, ki so izpadle iz nujne novele, so pa kljub temu pomembne. To so med drugim pravica do 48-urnega počitka, možnost 30-urnega delovnika, uvedba kvote za agencijsko delo in terjatve prekarnih delavcev.

Ostro do delodajalcev

Puščice kritike pa so sindikalne centrale usmerile v delodajalce. "Ostro zavračamo sprenevedanje delodajalskih organizacij, da je njihovo nasprotovanje spremembam temeljilo zgolj na želji po enakopravnosti v socialnem dialogu," so poudarili.

Dodali so, da so delodajalci ves čas trmasto nasprotovali kakršnemu koli izboljšanju položaja delavcev vključno z ureditvijo položaja sindikalnih zaupnikov, za ta namen pa uporabljali "tako blokado pogajalskega procesa kot poskuse dogovarjanja prek zvez in poznanstev". V zadnjih dneh pa se je po navedbah sindikalnih central razkrilo, da so za to pripravljeni na kocko postaviti celotna pogajanja in nadaljevanje delovanja ESS-ja.

"Povrhu vsega so na torkova celodnevna pogajanja prinesli še svojo – iz naftalina potegnjeno – zahtevo, da se v novelo zakona uvrsti izključitev časa za malico iz delovnega časa," so poudarili.

Po oceni sindikalnih central so zdaj na potezi poslanci DZ-ja. Ob tem so jih pozvali, da v predlagane spremembe zakona ne posegajo in da tudi sami prispevajo k boljšim delovnim razmeram v Sloveniji.