V zdravstvu se na leto obrne kar tri milijarde evrov, po mnenju iniciative zdravnikov pa na leto zaradi koruptivnega sistema javnega naročanja v zdravstvu izgine kar 500 milijonov evrov, ki jih seveda plačamo davkoplačevalci s plačevanjem obveznega in dopolnilnega zavarovanja. Pri nakupu materiala za bolnišnice se denar neupravičeno izgublja, bolnikom pa grozijo z zmanjšanjem pravic in zvišanjem prispevka.

Zato so zdravniki prvič po osamosvojitvi Slovenije sami dvignili glas in opozorili na težave v zdravstvu. V iniciativi zdravnikov pravijo, da če teh težav ne bomo rešili, sledi razpad javnega zdravstva, posledice pa bomo občutili vsi, ko bomo potrebovali pomoč pri zdravniku v zdravstvenem domu ali bolnišnici. Zato pozivajo vse ljudi, ki se zavzemajo za transparentno porabo denarja, ničelno stopnjo tolerance do korupcije, prenovo in ohranitev javnega zdravstva 25. junija, na dan državnosti, ob 17. uri na shod na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Brecelj: Smo pred propadom
Kirurg Erik Brecelj, ki že leta opozarja na razlilne nepravilnosti, se je prav tako pridružil iniciativi: "Vse ministre opozarjam na nepravilnosti, a noben ni ukrepal. Vsi, ki so nepravilnosti počeli, so še danes na svojih mestih, tisti, ki smo na to opozarjali, pa smo kaznovani. Ugotovil sem, da sam ničesar ne uspeš rešiti. Znotraj iniciative smo močnejši."

Sistem po njegovoh besedah že vsa ta leta deluje enako - ni važno, kdo je na oblasti. Od zadaj deluje nekaj ljudi, ki delujejo prefinjeno, menjujejo člane sveta zavodov, ki so pred kakšnimi investicijami, trgovci vplivajo na postavljanje vodij oddelkov, politika pa ima od tega korist. "Zdaj pa smo pred propadom in čas je, da s tem nehamo," poudarja Brecelj.

"Prisluhnili, ker ni več denarja"
"Posluh za te težave je šele zdaj, ko je zmanjkalo denarja. Očitno ima kriza tudi dobre strani," pa pravi Konrad Kuštrin, zdravnik in predsednik sindikata Fides. Ob tem je opozoril, da marsikateri javni zavod ne upošteva zakona o javnem naročanju.

Minister za zdravje Tomaž Gantar ob tem zatrjuje, da se na ministrstvu poskušajo boriti proti korupciji, ki obstaja. "To je dejstvo. V zadnjem letu je bil zaradi tega odstavljen eden od direktorijev javnega zavoda." A samo ministrstvo za zdravje na tem področju ne more narediti reda, dodaja.

Preobremenjenost družinskih zdravnikov
Tudi družinski zdravniki ponovno izpostavljajo slabe delovne razmere. Predsednik sindikata Praktik.um Igor Muževič je dejal, da so se ob obsodbi kolegice na zaporno kazen zaradi preobremenjenosti vprašali, ali bodo to še prenašali. "Sodišča ni zanimala preobremenjenost, čeprav je tisti dan pregledala več kot 50 pacientov."

Po njegovih besedah se spregleda tudi to, da družinski zdravnik pogosto nadomešča še kakšnega svojega kolega, dela v nujni ambulanti in opravlja svoje redno delo. Zato je napovedal, da bodo več bolnikov pošiljali na specialistične preglede, sami pa se bodo ukvarjali predvsem s starejšimi, bolj zapletenimi bolniki, ki jih najbolj potrebujejo. Ker bo septembra začela veljati uredba o prosti izbiri bolnikov, kje v EU bi bili pregledani, bodo po njegovoh besedah mlajši bolniki lahko odšli tudi v tujino, zdravstvena zavarovalnica pa bo to morala kriti.

Te napovedi je Alojz Ihan, specialist klinične mikrobiologije in profesor mikrobiologije, označil za zelo dobro potezo, saj politiko neposredno prisili, da se prične ukvarjati s konkretnimi težavami.

Minister Gantar je napovedal, da bodo jeseni razpisali dodatna mesta za specializacijo mladih zdravnikov, ki zaradi premalo mest ostajajo brez zaposlitev in doma čakajo na prosta mesta.

"Vse želje, vse potrebe se lahko reši s politično voljo. Če tega ni, bodo vse težave ostale," pa je opozoril sindikalist Kuštrin.