Vlada je namreč v četrtek imenovala posebno misijo za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu (VS) ZN-a v letih 2024 in 2025 oziroma že od 1. oktobra letos, ko bo Slovenija dobila status opazovalke.

Vodil jo bo sedanji državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) Samuel Žbogar, ki je bil namestnik veleposlanika Danila Türka v času, ko je bila Slovenija prvič članica Varnostnega sveta ZN-a v letih 1998–1999. Odločitev vlade je povzročila nekaj presenečenja v diplomatskih krogih na sedežu ZN-ja v New Yorku.

Na zunanjem ministrstvu so v povezavi s tem v petek poudarili, da se je Slovenija z oblikovanjem misije odzvala na prošnjo generalnega sekretarja ZN-a Antonia Guterresa, naj imenuje svojega predstavnika v VS-ju ZN-ja ter sporoči imena namestnikov in nadomestnih predstavnikov.

Veleposlanik Malovrh še naprej uživa zaupanje

Zatrdili so, da veleposlanik pri ZN-u Boštjan Malovrh še naprej uživa zaupanje ministrice in ostaja vodja stalnega predstavništva pri ZN-u. "Ministrica Fajon je ob številnih priložnostih že večkrat poudarila, da je veleposlanik Malovrh dobro izpeljal kandidaturo za nestalno članstvo Slovenije v VS-ju ZN-a," je sporočilo ministrstvo in dodalo, da imenovanje posebne misije ni nezaupnica njemu.

Malovrh je bil sicer na položaj v New Yorku imenovan v času prejšnje vlade Janeza Janše, vendar je karierni diplomat z izkušnjami v mednarodnih organizacijah.

Kot stalni predstavnik Slovenije pri ZN-u v New Yorku bo še naprej zastopal državo v vseh organih, vključno z Generalno skupščino in Ekonomsko-socialnim svetom, ter vodil stalno predstavništvo pri ZN-u v New Yorku, le z Varnostnim svetom se ne bo ukvarjal. To bo naloga Samuela Žbogarja.

Samostojna enota znotraj predstavništva pri ZN-u

Na MZEZ-ju so pojasnili, da bo njegova posebna misija "delovala kot samostojna enota znotraj stalnega predstavništva pri ZN-u". Dodali so, da bo Žbogar od ministrice prejemal strateške in vsebinske usmeritve za delo in ji bo neposredno odgovoren. O svojem delu pa bo neposredno obveščal tudi predsednika vlade.

Za namen dnevnega usklajevanja dela s posebno misijo bo na zunanjem ministrstvu na operativni ravni oblikovana tudi projektna skupina, katere član bo tudi predstavnik kabineta premierja.

Vsa organizacijska, kadrovska, vsebinska in proračunska vprašanja, povezana z delovanjem posebne misije, bo podrobneje uredil poseben sklep ministrice, ki bo njim naknadno določila še druge naloge stalnega predstavništva v povezavi z nudenjem pomoči in podpore posebni misiji pri izvajanju njenih nalog, so dodali.

Poudarili so, da je članstvo v Varnostnem svetu ZN-a največji nacionalni zunanjepolitični projekt Slovenije, velik izziv, priložnost in privilegij, zato se je vlada odločila, da bo imenovala za vodjo posebne misije enega najizkušenejših diplomatov.

Karierni diplomat z več kot 30 leti izkušenj

"Samuel Žbogar je karierni diplomat z več kot 30 leti izkušenj. Je nekdanji zunanji minister, posebni predstavnik EU-ja na Kosovu, vodja delegacije EU-ja v Severni Makedoniji in nekdanji namestnik stalnega predstavnika pri ZN-u v času prvega članstva Slovenije v VS-ju ZN-a. Bil je tudi slovenski veleposlanik v Washingtonu."

Na zunanjem ministrstvu so pojasnili, da je Slovenija posebno misijo utemeljila tudi na konvenciji o posebnih misijah. Ta je bila leta 1969 sprejeta bolj za odnose med državami, ki nimajo formalnih diplomatskih odnosov, vendar na MZEZ-ju pravijo, da velja tudi za ZN.

Nazadnje je imela podobno ureditev Dominikanska republika, ki je za obdobje članstva v Varnostnem svetu v letih 2019–2020 imenovala posebnega predstavnika za ta namen.

Posebna misija je bila po navedbah MZEZ-ja ustanovljena na podlagi 30. člena zakona o zunanjih zadevah, ki opredeljuje institut posebne misije kot začasne misije, ki predstavlja Republiko Slovenijo in jo ta pošlje v drugo državo z njenim soglasjem, da bi se pogajala o določenih vprašanjih ali izpolnila določeno nalogo.