Tako je sociologinja religije Anja Zalta predvsem opozorila, da se je treba zavedati predvsem raznolikosti muslimanskih pokrival, ki so pogojena z raznolikostjo kulturnih posebnosti posameznega okolja ter zgodovinskih in družbenih dejavnikov.

Prav zato je prepričana, da je nedavni predlog stranke SDS, po katerem bi bilo nošenje burke in nikaba v Sloveniji prepovedano, brezglava prepoved, ki izhaja iz nepoznavanja tematike. Posledično takšna prepoved med ljudi seje strah, kar je po mnenju Zaltove še toliko manj potrebno, ker burk v Sloveniji skorajda ne srečujemo.

Ambasadorka medkulturnega dialoga Faila Pašić Bišić pa meni, da je ključnega pomena javna razprava o islamu in vlogi žensk, saj je to ključ do ustvarjanja sistema, v katerem bomo vsi enako obravnavani. Po njenem mnenju je nošenje naglavne rute na zahodu dejanje poguma, saj za tako žensko ne stoji nobeno reprezentativno telo.

Po njenem mnenju so prepovedi problematične tudi zaradi stranskih učinkov. Tako so v Franciji pred leti prepovedali zakrivanje žensk v izobraževalnih ustanovah, a se muslimanske ženske zaradi tega niso razkrile, temveč so se preusmerile v islamski izobraževalni sistem.

Raziskovalka religijskih diskurzov Ana Frank pa opozarja, da naše predstave o islamu izhajajo iz davnih zgodovinskih zapisov. Poudarila je tudi, da so ženske v zahodnih državah preveč samoumevno sprejele emancipacijo. To je ponazorila s stezniki, ki stiskajo žensko telo, proti katerim so se feministke ostro borile, danes pa ženske prostovoljno posegajo po njih, saj gre za ideal lepote, ki ga ne problematiziramo.