Te spremembe se bodo zgodile takrat, ko bomo začeli na bivanjski ravni drug z drugim živeti kot bratje in sestre, meni Zore.

Nadškof Stanislav Zore se je v predstavitvi poslanice osredotočil zlasti na vprašanje finančnega in ekološkega dolga. Meni, da oboje povzročajo bogate države, ki koristijo naravne vire, sredstva in v veliki meri tudi ljudi iz revnih držav. Te čutijo posledice v obliki čedalje večje degradacije okolja in vedno večjega razkoraka med revnimi in bogatimi. "S priznanjem ekološkega dolga bi se najbogatejše države čutile poklicane storiti vse za oprostitev dolga tistim državam, ki niso sposobne vrniti tega, kar dolgujejo," je papeževe besede poudaril nadškof.

Izpostavil je papeževo opozorilo, da ne smemo ostati pri izoliranih dobrodelnih dejanjih. Opozoril je tudi na papežev poziv, da bi vsaj del sredstev, ki jih na svetovni ravni vlagamo v oboroževanje, uporabili za oblikovanje svetovnega denarnega sklada, ki bi dokončno odpravil lakoto in v najrevnejših državah omogočil izobraževalne dejavnosti.

"Pomembno je, da se okrepi zmožnost ljudi in institucij, da delujejo dobro," pa je ob predstavitvi poudaril sociolog Igor Bahovec. Ob tem je poudaril pomen človekovega dostojanstva in spoštovanja vsega bivajočega. "Mi nismo lastniki zemlje, na njej samo prebivamo," meni.

Bahovec je ob koncu predstavitve še poudaril, da upanje za prihodnost ni samoumevno. "Upanje je to, da vidiš v prihodnosti nekaj, kar ni samoumevno, ampak ker to vidiš, si pogumen. Brez upanja nimamo poguma, da bi se premaknili naprej," je sklenil.

Svetovni dan miru je Cerkev uvedla na pobudo papeža Pavla VI. Papež na ta dan vsako leto pripravi poslanico, ki jo Vatikan pošlje na zunanja ministrstva po vsem svetu.