"Predčasne volitve bomo imeli kmalu, vlada pa ne bo zdržala niti eno leto." "Lahko se zgodi, da bodo predčasne volitve že v 2015," so bila razmišljanja, ki sta jih pred meseci v intervjujih podala dva ugledna, trenutno opozicijska politika. Toda njune besede se, kot kaže, niso izkazale za preroške. Vlada Mira Cerarja namreč praznuje eno leto obstoja. Večina ministrov Cerarjeve vlade, iz vseh treh koalicijskih strank, je v prejšnjem tednu na tiskovnih konferencah predstavila svoje dosežke po prvem letu delovanja. O njih so bolj kot ne govorili o superlativih.

Podoba Cerarjeve vlade je v javnosti ob prvi obletnici, vsaj glede na anketno preverjanja javnega mnenja, nekoliko narasla. Vendar je splošna ocena precej povprečna. V javnomnenjski raziskavi Dela so anketiranci vladi podelili slabo srednjo oceno oziroma povprečno oceno 2,67. Anketa pa je tudi razkrila, da povprečni prebivalec ne pozna večine članov vlade.

Morda to niti ni nenavadno, saj je imela 12. vlada po osamosvojitvi Slovenije številne „otroške“ kadrovske težave. Prvo leto je namreč uspelo prebroditi le trem četrtinam ministrov (12 od 16), ki so prisegli pred letom dni. Odstopil gospodarski minister Jožef Petrovič, nato šolski ministrici Stanka Setnikar Cankar in Klavdija Markež, Violeta Bulc je postala evropska komisarka, Janka Vebra pa je odnesla t.i. afera Veberkom.

Kakšen je njihov pogled na prvo leto Cerarjeve vlade, smo skušali izvedeti od nekaterih „deležnikov“, ki jih oblast s svojimi odločitvami razveseljuje ali pa jim močno greni vsakdanjik. Glede na njihov odziv se zdi, da so do dela trenutne precej ravnodušni, saj niso želeli komentirati ali oceniti rezultata prvega leta trenutne vlade. Razen nekaterih izjem.

Dolga pot od besed k dejanjem
"Vlada se potez loteva preudarno, kar je dobro, vendar bi bila večja dinamika odločanja tudi na mestu. V pogovorih z ministri in predsednikom vlade je razbrati, da vlada razume, kateri so elementi uspeha za rast in razvoj države ter da si prizadeva oblikovati okolje, ki bo to zagotavljalo. Toda najdaljša je pot od besed do dejanj. Če je bilo prvo leto vladanja namenjeno predvsem poglabljanju v ključna področja, zdaj vstopamo v drugo leto, ko gospodarstvo pričakuje zelo konkretne poteze," pravi Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager.

Med pozitivnimi potezami vlade našteva umiritev političnega položaja, stabilizacijo zaupanja na mednarodnih finančnih trgih, ki se izkazuje v obrestnih merah, prizadevanja ministra za javno upravo za do uporabnikov prijaznejši servis ter vzpostavljena strategija privatizacije državnih podjetij. Vendar je njeno izvajanje še vedno nerodno in nekredibilno na mednarodnem parketu.

"Obenem ne moremo preskočiti podatka, da je na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti Slovenija močno padla. Kljub letošnjemu pozitivnemu dvigu za 6 mest na IMD-lestvici 61 držav še vedno ostajamo na zatilju. Še pred desetletjem se je umeščala v sredino. Razen infrastrukture so vsa tri področja, ki jih spremlja IMD-lestvica, slabo uvrščena: tako gospodarska kot vladna in poslovna uspešnost. Na vseh teh področjih je treba narediti odločne korake, in to takoj," dodaja.

Brez večjih šokov
Politolog Tomaž Deželan meni, da vlada v svojem prvem letu ni šokirala z nobenim prebojem, vendar tudi ni povzročila nobenega večjega razburjenja ali strahu. "V kontekstu aktualnih družbenopolitičnih razmer po svetu in politiziranja slehernih ravnanj katere koli veje oblasti doma, predvsem opozicijskih strank ali marionetnih gibanj, lahko takšno delo v prvem letu vladanja označimo kot uspešno, saj je slovenskemu gospodarstvu omogočilo stabilnost, slovenskim državljanom pa malo več duševnega miru. Šokov, ki smo jih bili deležni od preteklih vlad, smo bili namreč vsi dodobra že siti, saj so koristili le aktualnim dnevnopolitičnim igricam ključnih strankarskih akterjev," pravi Deželan.

In katere so bile po njegovem mnenju najbolj pozitivne in negativne poteze vladne poteze? Deželan poudarja, da je v kontekstu stabilnega, skorajda meditativnega delovanja aktualne vlade, predvsem pa premierja Cerarja, nemogoče izpostaviti odmevnejše poteze, ki bi imele pozitivno ali negativno konotacijo.

"Morda gre poudariti predvsem njihovo odsotnost. Umirjeno, včasih celo zapoznelo delovanje namreč preprečuje dodatno zaostrovanje že tako vročih glav v slovenski politiki, predvsem pa tudi celotni vladi daje nekoliko več manevrskega prostora. Če bi že morali izpostavljati, potem verjetno lahko kot spodrsljaja omenimo farso v zvezi z arbitražo, predvsem v kontekstu serije nerodnih ravnanj predstavnikov zunanjega ministrstva, ter sago v zvezi z imenovanjem komisarke z začetka mandata, ko se je neodločnost premierja pokazala kot morebitna šibka točka njegovega vodenja vlade. Kot pozitivno potezo, ki pogosto ostaja spregledana, lahko poudarimo predvsem bolj ali manj krmarjenje v kontekstu proračuna in obstoječega dolga, saj, v nasprotju s prejšnjimi vladami doktrina šoka in varčevanje prek razumnih meja nista uzurpirala političnega prostora," razlaga Deželan.

Restriktivna javna poraba in poceni privatizacija
"Cerarjeva vlada nadaljuje politiko restriktivne javne porabe in poceni privatizacije, ki sta jo začrtali prejšnji dve vladi in so jo vsilili tuji posojilodajalci. Prerazporejanje premoženja in kapitala, ki je včasih izpeljano po neverjetno nizkih cenah in zato nerazumno hitro, vlada prepušča dvema upravljavskima institucijama, DUTB in SDH s sumljivo transparentnostjo in legitimnostjo. S tem se nadaljuje tranzicijsko nepregledno lastninjenje. Povsem nov resnični preizkus za to vlado pa utegne biti prihajajoča begunska kriza. Mogoče bomo nekoč v prihodnosti delo te vlade za nazaj ocenjevali glede na to, kako se bo odzvala na val beguncev," pa meni sociolog Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata na ljubljanski univerzi.

Obljube Zahodu na račun državljanom
Z nadaljevanjem politike zategovanja pasu ni zadovoljen tudi predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan. "Praviloma za javnost nobena vlada ni dovolj dobra, vendar je ta objektivno dosegla 3-odstotno rast BDP-ja, kar je „ok“. Posledica bo morda ta, da bodo nekateri v šolstvu dobili pričakovani denar za nazive. Tisti, ki ga ne bomo dobili, se bomo pa pritoževali, da vlada ni dobra, ker bi morala presežek vložiti v zmanjšanje dolga … Osebno mi je diplomacija premierja Cerarja v redu, ker je dovolj demokratičen in sočasno dovolj vztrajen, da doseže rezultate. Ne zdi pa se mi v redu, da je komaj pred nekaj tedni obljubil Zahodu (NATO) dvig proračuna za obrambo ob hkratnem zagotavljanju (temu istemu Zahodu), da se bo zmanjšala poraba v javnem sektorju. Se pravi v šolstvu, zdravstvu, kulturi ... Kot bi bilo politiki vseeno za kakovostno življenje lastnega ljudstva, da bodo le ugajali Zahodu. Žalostno!" ugotavlja Pečan.

Uresničitev nekaterih zahtev kmetov
In kako so z enoletnimi dosežki zadovoljni ustvarjalci slovenske prehranske samozadostnosti? Na Kmetijsko- gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) pravijo, da so zadovoljni, ker je vlada uresničila nekaj njihovih zahtev za napredek kmetijstva in podeželja. Tako so se, denimo, po njihovih navedbah pravočasno izvedli ukrepi skupne kmetijske politike in njihovo financiranje.

"Prav tako so se prek uredbe za dopolnilne dejavnosti sprejeli spodbujevalni ukrepi za nova delovna mesta v okviru dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah. Uredil se je status agrarnih skupnosti, zagotovile so se možnosti za izvajanje javnih služb in delovanje nevladnih organizacij v kmetijstvu in gozdarstvu. Delno se je omogočila poenostavitev postopkov glede prevoza lesa in vodenja evidenc, pripravili so se izvedbeni dokumenti iz zakona o promociji. Vlada je prav tako upoštevala naš predlog o ukinitvi obveznega knjigovodstva za kmetije. Na naš predlog so se začela izvajati javna dela v gozdarstvu, prav tako so se nadaljevale aktivnosti za promocijo slovenske hrane. Na uspešnost uresničevanja naših predlogov vladi je precej vplivalo tudi naše sodelovanje z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je lani potekalo dokaj usklajeno in z obojestranskim posluhom za iskanje rešitev za slovensko kmetijstvo," pozitivne vladne dosežke naštevajo na KGZS-ju.

Na drugi strani pa vlada po njihovih navedbah ni upoštevala predloga o sodelovanju pri delu sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Še vedno so zastoji pri odpravljanju prezapletenih administrativnih postopkov. Prav tako ni posebne davčne ureditve za dejavnosti na kmetijah, sanacija gozdov pa se še vedno ne izvaja tako, kot je bilo mišljeno in predlagano.

"Za vlado je šele prvo leto vladanja. Zato ima v predvidenih preostalih treh letih še vedno možnost, da tudi z upoštevanjem naših predlogov zagotovi stabilno in spodbujevalno davčno politiko za kmetijstvo in gozdarstvo. Od nje tudi pričakujemo, da se bo pravočasno in z ustreznimi ukrepi odzvala na otežene razmere na domačem in svetovnem trgu. S promocijo slovenske hrane in dejavno zemljiško politiko ter ukrepi socialne politike lahko vlada zagotovi pogoje za obstanek in razvoj slovenskega podeželja," še menijo na kmetijski zbornici.