T. i. afero mask in ventilatorjev je javnost v karanteni ogorčeno spremljala. Rečeno je bilo, da gre za čisto vojno dobičkarstvo, čeprav akterji pravijo, da so delali za domovino. Vaš pogled?
Ljudmila Novak: Najprej se moram zahvaliti zdravstvenemu osebju, civilni zaščiti, vsem, ki ste bili v tej krizi izpostavljeni, res hvala. Vsi smo vas občudovali. To, da so nekateri želeli kovati dobičke na račun te nesrečne pandemije, pa ni primerno in dostojno. Zato tudi sama podpiram ustanovitev komisije (preiskovalna komisija DZ-ja, op. a.), predvsem pa, da organi pregona, ki imajo te naloge, raziščejo stvari. Tudi če je vse šlo po pravi poti, je treba priti do resnice.

Opozicija je zahtevala parlamentarno preiskavo. Bo ta zgodba še ena od teh, ki več desetletij niso bile preiskane. Če gremo k trgovini z orožjem, ali pa zadnje desetletje k zgodbi o Tešu?
Milan Brglez: Tudi jaz bi se zahvalil vsem, ki so pomagali, da smo krizo za zdaj obvladali. Ampak treba je vedeti, da takšna parlamentarna preiskava lahko prepreči, da bi zadeva preprosto utonila v pozabo. Še zlasti če bo uvedena pravočasno. Je pa dejstvo, da lahko razišče zgolj politično odgovornost, ničesar več kot to.

Kako si razlagate podporo premierja Janše ministru Počivalšku?
Milan Brglez: To pomeni, da vse obtožbe, ki letijo nanj, na neki način prevzema nase. Opozicija ima zdaj enotno delo, da razišče zadevo, a očitno bo tudi del pozicije pri tem pomagal. To nas veseli, ker bo zadeva bolj transparentna.

Povsod po svetu se sprašujejo, ali so ukrepi sorazmerni, gre za velike posege v svobodo ljudi. Kako jih vidite?
Ljudmila Novak: Očitno je, da smo bili v Sloveniji vsaj do zdaj uspešni, da smo se držali navodil, ki jih je dajala stroka. Sama predvsem želim, da bi politika upoštevala stroko. Menim, da je do takšnih ukrepov moralo priti, da smo se počutili varnejše. Nekateri ljudje so sami opozarjali, če se kdo ni držal pravil. Ne smemo pa zaobiti demokracije, ukrepi morajo biti časovno omejeni za čas pandemije. Ko je tega konec, pa mora demokracija spet v polni meri zaživeti. To mora veljati za vse države.

Kaj pomeni svarilo Združenih narodov, naj oblasti ne izkoriščajo pandemije v politične namene in nižanje demokratičnih standardov?
Milan Brglez: Dejstvo je, da nimajo vse države takšnega ustavnega sodišča, kot je naše, ki lahko zagotavlja demokratičen nazor, tako pri zadevah, ki niso časovno omejene, kot pri kakšnih potencialno drugih zlorabah. Dejstvo je, da nekatere države, tako tiste, ki so bolj leve, kot tiste bolj na desni, kot sta Madžarska in Poljska, skušajo v tem času izvajati stvari, ki niso primerne niti za zajezitev epidemije, saj skušajo igrati normalno politično igro, in s tem delno izključiti opozicijo iz demokratičnega procesa.

Gospa Novakova, v blogu ste posvarili pred kritikami EU-ja v tem času, da je neučinkovita. Zakaj in na koga ste naslovili to svarilo? Tudi slovenskim oblastem?
Ljudmila Novak: Pogosto se dogaja, da vlade ne ukrepajo ustrezno, potem je pa kriva Evropska unija. Vemo, da je zdravstvo v pristojnosti držav članic, da je EU takoj in učinkovito ukrepal. Seveda pa so se vse države znašle pred izzivom, ker nobena država ni bila pripravljena na takšno pandemijo, pa četudi smo že vedeli, kaj se dogaja na Kitajskem. Na začetku krize smo glasovali in spremenili rebalans proračuna, iz katerega je iz kohezijskih sredstev Slovenija dobila 600 milijonov evrov, bile so možnosti najeti posojila, ustanovili so se različni skladi v ta namen. Tudi banke bodo ustrezno podprle gospodarstvo in države, kolikor časa bo potrebno. Seveda so nekateri pričakovali, da bo vse to zastonj, da ne bo treba vračati. Pravim, da je tudi posojilo v krizi težko dobiti, verjamem pa, da ko si bodo države opomogle in bo konec krize, da bo marsikateri dolg spregledan.

Videti je, da je Evropska unija na finančnem in socialnem področju bolje pripravljena, kot je bila pri koordiniranju zaščitne opreme. Je pustila na cedilu Italijo?
Milan Brglez: Vsekakor je tisti del EU-ja, ki je najbolj zaspal, Svet EU-ja, to so vlade posameznih držav, ki med sabo niso koordinirale. Sam sem že januarja k temu pozval in dobil odgovor sredi aprila. Ker je bilo to zamujeno, je mogoče, da se skozi institucije EU-ja sprejmejo tisti ukrepi, ki so nujni, in sociala je ena od tistih področij. Tudi pri zdravstvu bomo morali več skupaj narediti, če bomo hoteli biti pripravljeni najprej na nadaljevanje krize, potem pa na prihodnje krize.

Vabljeni k ogledu videoprispevka spodaj.